Vse kaže, da do pregleda v živo najtežje pridejo otroci. V prvi četrtini letošnjega leta je v pediatrični zunajbolnišnični dejavnosti skorajda vsaka tretja obravnava potekala na daljavo. Tovrstni stiki, pri katerih zdravnik otroka ne sprejme v svoji ambulanti, ampak z njegovimi starši govori po telefonu ali elektronski pošti, so se razbohotili med pandemijo. V predkoronskem letu 2019 je bilo obravnav na daljavo v ambulantah otroškega in šolskega dispanzerja 10.058, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), lani pa jih je bilo kar 596.895.
Brez zaveze
Posveti po telefonu in elektronski pošti so dokaj pogosti tudi v splošni in družinski medicini, kjer so stiki na daljavo v prvem četrtletju zavzemali 22 odstotkov obravnav. V povprečju pa je na daljavo opravljenih 26 odstotkov pregledov v osnovni zdravstveni dejavnosti, so pojasnili na ZZZS. Ukrepov, ki bi ambulante zavezali k zvišanju deleža pregledov na štiri oči, slovenske oblasti doslej niso uvedle. Interventna zakonodaja, ki jo je včeraj sprejel državni zbor, zdravstvene delavce sicer nagrajuje za dodatne obremenitve. Razmaha posvetov na daljavo, ki tudi v obdobju brez protikoronskih ukrepov zavzemajo občuten del stikov z bolniki, pa se nujni ukrepi za zdravstvo niso neposredno dotaknili.
Po naših neuradnih informacijah so med ambulantami sicer velike razlike: medtem ko se bolniki ob zdravstvenih težavah ponekod brez težav naročijo na pregled v živo, so drugje, kadar ne gre za očitne znake resnih bolezni, uspešni le najbolj vztrajni. Na ZZZS podatkov o najvišjih in najnižjih deležih obravnav na daljavo, ki bi pokazali na razpon različnih praks, ne spremljajo. Sicer pa pričakujejo, da se bo delež obravnav na daljavo ob prihodnjem umirjanju epidemije covida-19 pričel zmanjševati.
Novi način dela še nejasen
S prenašanjem nekaterih pooblastil na medicinske sestre bi se lahko stiki med bolniki in njihovimi osebnimi zdravniki še skrčili. V zdravstvu se strinjajo, da je tak prenos pooblastil smiseln pri opravilih, kot je urejanje spremstva za otroka. V organizacijah zaposlenih v zdravstveni negi in na ZZZS pa so bili v zadnjih dneh kritični do sprememb pri odločanju o kratkih bolniških odsotnostih in kratki odsotnosti zaradi nege bolnega otroka ali drugega svojca. Oboje bo poslej v domeni medicinskih sester. Novi način dela bo glede na dosedanja pojasnila ministrstva za zdravje sicer razviden iz podzakonskih aktov.
Nekoliko jasnejši kot pred dnevi, a še vedno ne povsem, so kriteriji za dodatke, ki jih bodo prejemali zaposleni v osnovnem zdravstvu. Na račun obremenitev bodo znašali do 2000 evrov, ob delu na manj razvitih območjih pa do 500 evrov. Koliko bo prejel posameznik, bo med drugim odvisno od tega, kako hudo je pomanjkanje zaposlenih v njegovi stroki. Organizaciji dela v zdravstvenih domovih se poslanci, ki so odločali o interventni zakonodaji, včeraj niso posebej posvečali. So bili pa v opoziciji – in tudi v koalicijski Levici – pozorni na kritike, ki na zakonsko besedilo tokrat letijo iz vseh plasti zdravstvenega sistema.
Ko Levica in SDS
opazujeta isto sliko
»Temu zakonu nasprotujejo praktično vsi. Javno so se oglasili sindikati, javno se je oglasila zdravstvena blagajna, proti zakonu so spregovorile javne bolnišnice. Celo – in to me je pa v resnici kar malo presenetilo – zdravniška zbornica, ki sicer podpira in so ji všeč prakse zasebnega izvajanja zdravstvene dejavnosti za dobiček, ima problem s tem zakonom,« je dejal Miha Kordiš iz Levice. Poleg tega je interventni zakon v nasprotju s koalicijsko pogodbo, so ugotavljali v Levici. Spomnimo, da je koalicija v omenjeni pogodbi prednost pri razdeljevanju zdravljenj odmerila javnim zavodom, glede na včeraj sprejeto zakonodajo pa se bodo lahko v krajšanje čakalnih dob sočasno vključili tudi koncesionarji. Kordiš je bil sicer edini poslanec Levice, ki je glasoval proti novemu zakonu; preostali so se glasovanja vzdržali.
»Kdo je danes s predlogom zakona sploh zadovoljen? Stroka oziroma zdravstveni delavci zagotovo ne,« je dejala Karmen Furman (SDS). Da bo kljub pomislekom Levice za sprejem zakona zadostovala podpora poslancev Svobode in SD, pa je bilo jasno že vnaprej. Poslanka SD Bojana Muršič se je strinjala, da zakon »še zdaleč ni idealen«. Vseeno pa »naj bi bil prvi korak k vsaj delnemu izboljšanju razmer v našem zdravstvu«, je pojasnjevala odločitev za podporo.
»Osnovni cilj zakona je stabilizirati zdravstveni sistem in pacientom zagotoviti primerno zdravstveno obravnavo,« je poslancem včeraj sporočil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc. Zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je Kordišu na sredini seji državnozborskega odbora za zdravstvo poočital besede o profitni motivaciji koncesionarjev, na včerajšnji seji ni bilo. V bran zakonu in tudi Bešiču Loredanu so stopili predvsem v Svobodi. »Naš minister, gospod Loredan, je kirurg. Za kirurge se ve, da če je nekaj treba, kar nas življenjsko ogroža, rešiti in odstraniti, je treba biti točen, precizen in to opraviti. In točno to dela ta interventni zakon, v zdravstveni sistem se vlaga dodatnih 200 milijonov evrov. Je to narobe, je slabo? Ni,« se je retorično vprašal poslanec največje koalicijske stranke Borut Sajovic.
