Potem ko je ugotovila, da je hčerina napotnica za ortodontski pregled po dveh letih čakanja preklicana, se je njena mama obrnila na urad varuha človekovih pravic. Kaj se je zgodilo, je le nekaj mesecev pred napovedanim pregledom odkrila po naključju. O preklicu napotnice družina ni bila obveščena. Pobuda je bila utemeljena, so ocenili pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini: v primeru te pacientke sta bili kršeni tako pravica do obveščenosti kot tudi pravica do kakovostne, primerne in varne zdravstvene obravnave.
Kako je mogoče, da napotnico v javnem sistemu prekličejo brez pacientove vednosti? Ortodontka je varuhu človekovih pravic pojasnila, da je njena nekdanja ordinacija zaprta zaradi upokojitve. Obvestilo glede vračila koncesije je oddala junija lani, z odhodom pa je med drugim seznanila ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ortodontka se je pozanimala tudi, kakšne dolžnosti ima pri obveščanju pacientov iz čakalne knjige za prvi pregled, a se je očitno zanašala na (napačne) informacije, da to ureja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Paciente, ki so imeli termin v začetku leta, je sicer osebno obvestila, da ta odpade, so povzeli pri varuhu človekovih pravic.
Paciente je treba seznaniti s spremembami
Na ministrstvu za zdravje so uradu varuha človekovih pravic razložili, da morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti (javni zavodi in koncesionarji, op. p.) svoje paciente seznaniti z vsemi spremembami, ki vplivajo na potek zdravljenja. Na NIJZ so izpostavili prošnjo ZZZS, naj napotnice, ki »obvisijo« v sistemu, vanj vrnejo tako, da so ponovno na voljo za naročanje pri drugih izvajalcih. NIJZ jih v takih primerih »sprosti« in ZZZS posreduje njihov seznam, je razvidno iz nedavne objave varuha, preostala opravila ob zapiranju posamezne zdravstvene dejavnosti pa niso njihova naloga. Na ZZZS so spomnili še, da mora imeti izvajalec zdravstvene dejavnosti pooblaščeno osebo za čakalni seznam, ki je zadolžena tudi za njegovo ažurnost. V konkretnem primeru bi morala za obveščanje pacientov in vračanje napotnih listin tako poskrbeti ortodontka.
Da namerava nehati izvajati dejavnost, mora paciente pravočasno obveščati izvajalec, se strinjajo pri varuhu človekovih pravic. Hkrati pa je po njihovem neodgovorno, če izvajalec pacientom, ki se pri njem prijavijo na čakalno listo, ne pojasni morebitnega tveganja zaradi načrtovane upokojitve. Ministrstvu za zdravje so predlagali, naj izvajalce zdravstvene dejavnosti seznani z njihovo dolžnostjo obveščanja pacientov o spremembah pri čakalnem seznamu. Ali je šlo pri omenjeni koncesionarki za načrtovano upokojitev, sicer ni znano. Prav tako ni jasno, kje je dobila zavajajoče informacije o obveščanju pacientov.
Prisiljeni v lovljenje rokov
Zadnje državno poročilo o stanju varstva pacientovih pravic, ki je zajelo leto 2021, ortodontijo izpostavlja med področji s posebej veliko pomanjkljivostmi. Pritožbe so v tem primeru pogoste zaradi pomanjkanja ortodontov v javnem sistemu in nezadostne dostopnosti. Pacientom in njihovim svojcem pa se s pregledi mudi že zato, ker mora biti, da bi imel posameznik dostop do ortodontske obravnave v javnem sistemu, potreba po takem zdravljenju ugotovljena do njegovega 16. leta.
Spomnimo, da v primeru izgube izbranega osebnega zdravnika posameznike o tem obveščajo tudi z ZZZS, kar pa v primeru specialistične dejavnosti v ordinacijah ortodontov ne velja. Na ZZZS ocenjujejo, da bi morali ortodonti s koncesijo o svojem odhodu paciente obvestiti vsaj na svojih spletnih straneh in na vratih ambulant. Primeri, ko obveščanja pacientov sploh ne bi bilo, sicer niso običajni, so poudarili. So pa že večkrat naleteli na vrzeli med odhodom prejšnjega in prihodom novega koncesionarja, ki včasih trajajo tudi več mesecev. Pacienti in njihovi svojci so v vmesnem obdobju v negotovosti, opažajo na ZZZS, kjer dodajajo, da so na to težavo že opozorili ministrstvo za zdravje.
