Tujerodni orientalski sršen ima na območju Kopra več aktivnih gnezd, so sporočili s Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). Gre za nevarno vrsto sršena, ki so ga v Sloveniji prvič odkrili že leta 2019, a zgolj posamezne primerke. V zadnjih dneh pa so potrdili, da v Sloveniji tudi gnezdi.
»Orientalski sršen se težje razvija na območjih s hladnejšimi zimami, zato smo upali, da mu klima v naši državi ne bo ustrezala. To se žal ni zgodilo. Podnebne spremembe so nam prinesle milejše zime in posamezne osebke tega sršena zadnji dve leti opažamo na območju Primorske,« pravi inženir zootehnike Aleš Bozovičar s ČZS.
Pojasnil je, da orientalski sršen sicer razvije gnezda, ki so po obsegu podobna gnezdom avtohtonega evropskega sršena, vendar se pri tej vrsti v enem letu uspešno razvije več matic kot pri domačem sršenu, kar posledično pomeni več gnezd v prihodnjem letu. Poleg tega velja poudariti, da je pik orientalskega sršena izredno boleč, saj je na lestvici strupenosti na drugem mestu, takoj za pikom vrste orjaški sršen.
Na ČZS že vrsto let opozarjajo na nevarnosti, ki jih predstavljajo tujerodni sršeni, saj pozorno spremljajo obseg škode v državah, kjer so se te žuželke že močno razširile. Največ skrbi je doslej vzbujal predvsem azijski sršen, ki ga povezujejo z velikimi izgubami v čebelarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Zaradi izjemno agresivnega plenjenja čebel in drugih opraševalcev neposredno ogroža celotne ekosisteme, posledično pa tudi pridelek in preživetje številnih kmetijskih gospodarstev.
Njegov vpliv pa ne ostaja omejen zgolj na kmetijstvo. V državah, kjer se mu niso pravočasno zoperstavili, so se denimo pojavile težave tudi na področju turizma in gospodarstva nasploh. Kot nazoren primer na ČZS navajajo Španijo, kjer imajo v zadnjih letih vse več primerov ljudi, ki so po piku doživeli hudo alergijsko reakcijo, vključno z anafilaktičnim šokom. Ta lahko brez ustrezne in hitre medicinske pomoči vodi v smrt.
Nujno ukrepanje
Kot so sporočili, je grški strokovnjak izrazil zaskrbljenost glede tega, da so v Sloveniji že opazili posamezne primerke orientalskega sršena. Opravil je pregled stanja na terenu in v starem delu Kopra v kratkem času našel kar pet gnezd te tujerodne vrste. Odkril je tudi več mladih matic, ki bodo aktivne prihodnje leto. »Glede na videno ocenjuje, da je zdaj v tem delu Kopra že vsaj od 25 do 30 aktivnih gnezd, koliko jih je na preostalem priobalnem pasu Primorske, pa težko oceni, vendar jih je zagotovo že veliko,« navajajo na ČZS.
Po besedah grškega strokovnjaka je to šele začetek. Kot pravi, hudega pritiska na kmetijstvo in druge panoge še ne opažamo, a ko ga bomo, bo že prepozno. »Problematika je veliko obsežnejša, kot si predstavljamo, zato si zares želimo, da bi nas pristojni končno slišali ali vsaj sprejeli na sestanek,« še opozarja Bozovičar.
