»Kot ste obveščeni, se je včeraj zaključil disciplinski postopek zoper mene kot disciplinsko obdolženko. Disciplinsko sodišče me je v celoti oprostilo disciplinskega očitka po predlogu disciplinskega tožilca. Odločitev je sprejelo soglasno,« nam je ljubljanska višja sodnica Katarina Marolt Kuret pojasnila, da disciplinsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti pri njenem ravnanju pri odločanju v tožbah o kreditih v švicarskih frankih.
Sodnica je namreč imela skupaj z možem kredit v švicarskih frankih, kljub temu pa je med letoma 2017 in 2024 soodločala o pritožbah na prvostopenjske sodbe glede posojil v švicarskih frankih in tako tudi sama soustvarjala sodno prakso. Kasneje se je tudi sama odločila za tožbo proti banki. Februarja lani je prvič predlagala svojo izločitev iz obravnavanja tovrstnih zadev, da je tudi sama (oziroma z možem) vložila tožbo proti banki, pa je sodišče obvestila novembra lani.
Najprej odpravili suspenz
Zaradi svoje neizločitve se je znašla v disciplinskem postopku, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa ji je izrekel začasni suspenz. Đorđević je suspenz utemeljil s tem, da se od sodnikov utemeljeno pričakuje, da bodo dosledno predlagali svojo izločitev, če je njihova nepristranskost oziroma že videz nepristranskosti pod vprašanjem. Suspenz ji je izrekel do odločitve disciplinskega sodišča, vendar je sodni svet pred dnevi ugodil pritožbi sodnice. Tesno, s šestimi glasovi za in štirimi proti, so pri sodnem svetu sprejeli sklep, s katerim so suspenz odpravili. Odločitev so utemeljili tudi s tem, da sodnica od februarja 2024 v sporih glede posojil v švicarskih frankih ne odloča več in zato do novih domnevnih kršitev načela nepristranskega sojenja ne more več priti.
Po naših informacijah je na odločitev sodnega sveta vplivalo tudi dejstvo, da je disciplinski tožilec za sankcijo proti sodnici predlagal le začasno znižanje plače. Zato suspenz po mnenju večine članov sodnega sveta niti ni bil sorazmeren ukrep.
Disciplinski postopek ni javen
Sodni svet je o pritožbi sodnice glede suspenza odločil v ponedeljek, v sredo pa se je zaključil tudi disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem, ki prav tako deluje v okviru sodnega sveta. Slednje so nam potrdili na sodnem svetu, kjer pa pravijo, da ne smejo razkriti, kako se je disciplinski postopek končal. Po zakonu o sodnem svetu se v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določila zakona o kazenskem postopku, s to izjemo, da je v disciplinskem postopku javnost izključena, razen če temu sodnik izrecno nasprotuje. Pri sodnem svetu pojasnjujejo, da zato ni javna niti odločitev disciplinskega sodišča v konkretnih zadevah.
Da jo je disciplinsko sodišče oprostilo očitkov, nam je tako potrdila šele sodnica sama, kaj je pretehtalo in kakšni so bili argumenti disciplinskega sodišča za takšno odločitev, pa ni mogoče uradno preveriti. Tudi naša informacija, da je disciplinski tožilec zanjo predlagal znižanje plače, je zgolj neuradna.
Posamezne banke v obnovo postopkov
Razkritje, da je ena od višjih sodnic, ki je odločala o sporih med bankami in kreditojemalci glede posojil v švicarskih frankih, zdaj tudi sama tožnica v takšni zadevi, ima po naših neuradnih informacijah tudi praktične posledice. Kot smo izvedeli, so nekatere banke od višjega sodišča v Ljubljani že zahtevale seznam zadev, v katerih je o spornih posojilih odločala sodnica Marolt Kuret, na prvi stopnji pa naj bi bančniki po naših neuradnih informacijah tudi že vložili posamezne zahteve za obnovo postopka.
Zakon o pravdnem postopku namreč v svojem 394. členu določa pogoje, kdaj lahko stranka obnovi postopek, ki je bil sicer že zaključen s pravnomočno sodbo. Prvi izmed enajstih razlogov za obnovo postopka se nanaša prav na primer, ko je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen.
