Koalicijske stranke Levica, Svoboda in SD so že marca v parlamentarni postopek vložile novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), s katero bi pravico do teh postopkov pridobile tudi ženske v istospolnih zvezah in samske ženske. Na odbor za zdravstvo novela prihaja prihodnji teden, državni zbor pa jo bo obravnaval na junijski redni seji.
Predstavniki vseh treh koalicijskih strank so ob vložitvi poudarili, da novela sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je oktobra lani trenutno zakonsko ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov OBMP, prepoznalo kot neustavno, saj krši njihovo pravico do nediskriminatorne obravnave pri uveljavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine, je v primeru sprejema zakona napovedal začetek zbiranja podpisov za zakonodajni referendum.
»Pričakovati je bilo, da bodo Janševi izvenparlamentarni sateliti poskušali spodkopati zakon. A nas ne skrbi,« je za Dnevnik povedal prvopodpisani pod novelo, vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Poudaril je, da novela neposredno uresničuje odločbo ustavnega sodišča, referendum o zakonu, ki uresničuje ustavno odločbo, pa v skladu z 90. členom ustave ni dopusten.
Tudi v Gibanju Svoboda so zapisali, da »referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost«.
Da bi bil poskus razpisa referenduma o tej temi ustavno vprašljiv, so iz istih razlogov ocenili tudi v SD, kjer so prepričani, da mora imeti vsaka ženska pravico do odločanja o lastnem telesu. To po njihovem mnenju ni vprašanje ideologije, temveč osnovna človekova pravica. »V času, ko bi se morali kot družba povezovati, nekateri znova iščejo priložnost za ideološke spopade in razdvajanje ljudi. Socialni demokrati temu odločno nasprotujemo, naš glas bo vedno na strani človekovih pravic, enakosti in spoštovanja odločb ustavnega sodišča.«
Iz teh odgovorov bi bilo mogoče sklepati, da bo koalicijska večina v državnem zboru morebitno referendumsko pobudo zavrnila kot nedopustno.
Primc: »Zakon bo uvedel nepotrebnost očeta za otroka«
»Mogoče bodo poslanci koalicije ugotovili, da jim ta zakon lahko na volitvah toliko škodi, da ga ne bodo peljali naprej,« pa je za naš časnik ocenil Aleš Primc, ki je spomnil tudi na večinsko voljo volilcev, ki so zakon s takšno vsebino na referendumu zavrnili že leta 2001. V nasprotnem primeru napoveduje pritožbo na ustavno sodišče. »Otrokova potreba in pravica do očeta je tako velika in neodtujljiva človekova pravica, da je zmanipulirana odločba ustavnega sodišča ne more povoziti. Ljudstvo mora preprečiti, da se sprejme zakon, ki bo uzakonil to, da oče za otroka ni potreben.« Tovrsten zakon bi bil po njegovem mnenju možen kvečjemu v primeru, da se ukine anonimnost darovalcev, »saj država nima pravice otroku vzeti očeta«.
Kaj menijo o referendumu, se niso neposredno izrekli v NSi. So pa ocenili, da je Golobova koalicija v pomanjkanju rezultatov v zadnjem letu na prednostno listo postavila ideološke teme, ki delijo. Predlogu zakona bodo nasprotovali, saj je postopek OBMP v osnovi namenjen zdravljenju neplodnosti, predlog pa ta namen povsem izničuje. »Prav tako je po naši oceni spregledan interes oziroma pravica otroka, da pozna oba biološka starša. V NSi ne soglašamo z miselnostjo, da je otrok lahko (tržno) blago, ki si ga lahko človek izbere in kupi.« V SDS se (še) niso odzvali.
Nekatere določbe presegajo odločbo ustavnega sodišča
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju zapisala, da se je predlagatelj zakona poleg celovite ureditve postopka OBMP za istospolne ženske pare in samske ženske, s čimer zakon usklajuje z odločbo ustavnega sodišča, odločil v noveli predlagati še dodatne spremembe. Nekatere od teh so podredne glede na bistveno vsebino, druge pa odločbo ustavnega sodišča presegajo oziroma z njo niso povezane (na primer odprava prepovedi hkratne uporabe darovanih jajčnih in darovanih semenskih celic v postopkih OBMP).
Zakonodajni referendum je mogoče razpisati le o zakonu v celoti, ne pa zgolj o njegovih morebitnih določbah. Predlog zakona po oceni zakonodajno-pravne službe tako vsebuje več določb, ki bi v skladu z 90. členom ustave morale biti izvzete iz referendumskega odločanja, vsebuje pa tudi določbe, ki bi lahko bile predmet referendumskega odločanja. Če državni zbor zakonodajnega referenduma o predlaganem zakonu ne bi dopustil, četudi se ta primarno ne bi nanašal na določbe, s katerimi se odpravlja protiustavnost, bi s tem nedopustno posegel v pravico do referenduma. Če pa bi ga morebiti dopustil, bi bil dopusten tudi v delu, ki je v skladu z 90. členom ustave izvzet iz referendumskega odločanja. V obeh primerih torej lahko državni zbor sprejme odločitev, ki bi bila po mnenju zakonodajno-pravne službe ustavnopravno sporna.
