»Na dvorišču Steklarne Rogaška, ki je v lasti finske multinacionalke Friscars, so lani spomladi začeli kopičiti večje količine sadre, ki nastaja kot stranski izdelek pri proizvodnji stekla,« nam je povedalo več naših virov. A količina sadre na zemljišču steklarne – ta od lani posluje v rdečih številkah, zaradi česar naj bi odpustili okoli 140 delavcev – se v zadnjih mesecih zmanjšuje. Eden od sogovornikov je zatrdil, da jo vozijo v Srbijo. Zanimalo nas je, kam jo vozijo in zakaj ravno v Srbijo, a v steklarni zadeve »sadra« ne komentirajo.
Kopičenje sadre na dvorišču steklarne nas je zanimalo tudi zato, ker je lani odjeknila vest, da so številni koroški kmetje po njivah razsuli škodljivo sadro z visoko vsebnostjo svinca. Na vprašanje, ali je bila ta sadra njihova in komu vse so zaupali njen odvoz, nam v Steklarni Rogaška niso konkretno odgovorili. Povedali so, da sodelujejo z organi pri zagotavljanju podatkov, ki jih ti zahtevajo o sadri.
Zadevo preiskuje več inšpekcij
V preiskavi je sodelovalo več inšpekcijskih služb, med njimi tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR). Ta je lani spomladi zaradi suma nedovoljene uporabe sadre kot industrijskega odpadka pri gnojenju kmetijskih zemljišč opravil nadzor na 23 kmetijskih gospodarstvih. »Industrijska sadra je imela tudi do desetkrat presežene mejne vrednosti svinca, ki so določene za gnojila. Na podlagi ugotovitev in vzorčenja sadre ter sadre, pomešane z zemljino na kmetijskih površinah, je IRSKGLR dokazal nedovoljeno rabo sadre kot industrijskega odpadka pri 20 uporabnikih in uvedel prekrškovne postopke,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Na vprašanje, ali je sporna sadra izvirala iz Steklarne Rogaška, na kmetijskem ministrstvu niso odgovorili. Po odgovor so nas napotili na Inšpektorat RS za okolje in energijo (IRSOE), ker da je ta ugotavljal izvor sadre.
Na inšpektoratu so nam povedali, da so lani po uradni dolžnosti odprli šest inšpekcijskih postopkov zaradi odlaganja odpadkov – odpadne sadre na kmetijskih zemljiščih na Koroškem. Šestim zasebnikom, lastnikom parcel, na katere je bila odložena sadra, so bile izdane odločbe, s katerimi so jim odredili, da morajo odstraniti pripeljano snov, ki je odpadek. Razen enega so se vsi pritožili na odločbe, drugostopenjski organ je odločbe prvostopenjskega organa odpravil in postopke vrnil v ponovno odločanje. »Ob tem je organ druge stopnje dal navodila, da je ugotovitveni postopek treba dopolniti tako, da se ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev. Ugotovitveni postopki še potekajo, ponovne odločbe še niso bile izdane,« so povedali na IRSOE. Če se bo v ponovnem postopku odkril povzročitelj odpadkov, bo odločba za odstranitev odpadne sadre izdana njemu, če tega ne bo mogoče z gotovostjo ugotoviti, pa bi inšpektor lahko odstranitev zahteval od osebe, ki izvaja posest. »Ugotovitveni postopek v smeri odkrivanja, ali je Steklarna Rogaška izvirni povzročitelj odpadkov, še poteka,« so dodali na IRSOE.
Prepričani, da gre za apno
Odlaganje sadre na koroških njivah je zaposlovalo celjske kriminaliste. Od začetka avgusta, ko so vložili kazensko ovadbo za osem kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja, zoper pet fizičnih oseb in dve podjetji, pa se z njo ukvarjajo na slovenjgraškem tožilstvu. Po pojasnilih celjske policijske uprave so kmetje, prepričani, da gre za apno, po vsaj 22 kmetijskih zemljiščih raztrosili okoli 500 ton industrijske sadre, ki jim jo je po ceni 2,5 evra za tono ponudil lokalni podjetnik, pri čemer je zamolčal izvor sadre in onesnaženost s kovinami. Cena apnenčeve moke oziroma njej podobnih izdelkov, namenjenih PH-nevtralizaciji, je takrat na slovenskem trgu znašala 15 evrov za tono. Sodna izvedenka za področje ekologije je ugotovila, da so vrednosti svinca v sadri tako visoke, da bi sadro lahko opredelili kot svinčeno rudo. »V predkazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da je predmetna sadra nastala kot stranski produkt zastarele ter uradno opuščene oblike proizvodnje steklarskih izdelkov in da predstavlja okolju nevaren odpadek zaradi visoke vsebnosti zdravju škodljivih in nevarnih težkih kovin svinca in kroma,« so pojasnili na policiji. Po neuradnih podatkih so v Steklarni Rogaška pred nekaj leti opustili proizvodnjo kristala z vsebnostjo svinca.
