Približuje se nova kurilna sezona in z njo slaba kakovost zraka, ki predstavlja najpomembnejši vir zdravstvenih težav, povezanih z okoljskim onesnaževanjem. Zrak je v jesenskem in zimskem času najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, velike emisije pa povzroča tudi kurjenje zelenega odpada na prostem. Pri tem so najbolj problematične ravni delcev PM10 in PM2,5 ter benzopirena.
Zato pristojni ponovno opozarjajo na pomen pravilnega kurjenja, kakovostnih, pravilno vgrajenih in redno vzdrževanih kurilnih naprav ter nakupa kakovostne biomase, s čimer finančno prihranimo, povečamo požarno varnost, predvsem pa zmanjšamo škodljive emisije in posledično negativne učinke na zdravje.
»Ker so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pogoji za redčenje izpustov v zimskem času pogosto slabi in ker na topografijo seveda ne moremo vplivati, lahko sami zmanjšamo škodljive vplive na okolje predvsem s tem, kako kurimo. Poleg brezhibne kurilne naprave, ki mora biti redno pregledana in očiščena, je izjemnega pomena tudi ustrezno gorivo. Pomembno je, da uporabljamo le zračni les z vlažnostjo pod 20 odstotkov, kar omogoči boljši izkoristek in nižje stroške ogrevanja,« je opozorila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte.
Odgovornost je na lastnikih
Uporabnikom kurilnih naprav zakon o dimnikarskih storitvah nalaga, da vsaj enkrat na leto poskrbijo za to, da njihovo malo kurilno napravo pregleda in očisti dimnikar. Ključna odgovornost je torej na lastnikih, in ne na dimnikarski službi, je spomnil Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »Les je v Sloveniji zelo razširjen, veliko ga je. To je treba sprejeti kot golo dejstvo. Cilje glede znižanja emisij, povečanja požarne varnosti in preprečevanja zastrupitev bomo lahko v prvi vrsti dosegli z zamenjavo starih, tehnološko neustreznih naprav, ki povzročajo največ emisij in s tem delajo krivico lesnemu energentu, ter z njihovo pravilno uporabo in rednimi preventivnimi ukrepi.«
Na roko nam gredo vremenske razmere
Analize stanja kakovosti zraka v Sloveniji po besedah Marka Rusa z Agencije RS za okolje kažejo, da zadnja leta ni opaziti trenda bistvenega izboljšanja, kar zadeva onesnaženost z delci. Če primerjamo stanje z obdobjem pred desetimi oziroma dvajsetimi leti, se je seveda izboljšalo, v zadnjem obdobju pa je po analizah določeno izboljšanje vidno ne toliko na račun zmanjšanja izpustov, temveč predvsem na račun podnebnih sprememb, saj je meteoroloških situacij, ki so ugodne za akumulacijo onesnaževal, zadnja leta nekoliko manj. Kot pravi Rus, se torej niso zmanjšali le lokalni izpusti, ampak so nam šle na roko tudi vremenske razmere. Zadnja leta je situacij, ko bi bila dnevna mejna vrednost delcev ob temperaturnih obratih močno presežena, manj, ker je tudi manj dni s snežno odejo. V tem primeru je namreč temperatura pri tleh nižja, temperaturni obrat še bolj izrazit in plitev, onesnaževala pa se bolj kopičijo v spodnjih plasteh.
Rus je izpostavil, da zadnja leta sicer na nobeni postaji državne merilne mreže niso našteli več kot 35 preseganj dnevne mejne vrednosti delcev na leto, kar bi bil znak za alarm, je pa res, da se z novo evropsko direkcijo mejne vrednosti znižujejo.
Podcenjen vpliv onesnaženega zraka na zdravje
Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je opozorila, da po podatkih Evropske agencije za okolje iz lanskega leta Slovenija sodi v evropsko povprečje glede števila prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, ki jih lahko pripišemo onesnaženemu zraku. Po ocenah je pri nas približno 1300 prezgodnjih smrti na leto mogoče pripisati delcem PM2,5, 340 ozonu, 140 pa dušikovim oksidom. Številk ni mogoče sešteti, saj smo lahko hkrati izpostavljeni več onesnaževalom.
Obremenjenost z delci je izrazita predvsem v kotlinah v notranjosti države, sploh ob zimskih inverzijah, medtem ko je zaradi večje prevetrenosti stanje boljše ponekod na Primorskem. Problem niso le mesta, kjer k izboljšanju prispeva večja priključenost na daljinsko ogrevanje, temveč predvsem manjši zaselki zaradi individualnih kurišč.
Majda Pohar je prepričana, da se ljudje še ne zavedajo dovolj nevarnosti dolgoročne izpostavljenosti onesnaženemu zraku za zdravje oziroma podcenjujejo njegov vpliv, ker je razvoj bolezni postopen. Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi. Izpostavljenost delcem povečuje tveganje nastanka bolezni srca in ožilja, možganske kapi, kronične pljučne bolezni in tudi pljučnega raka. »Ti izidi so že dobro raziskani in močno povezani z onesnaženim zrakom, se pa nakazujejo tudi povezave z drugimi težavami, kot je denimo sladkorna bolezen,« je izpostavila. Opozorila je tudi na povezanost onesnaževal v zraku z razvojem kroničnih degenerativnih bolezni možganov, slabših kognitivnih lastnosti pri starejših in razvojem različnih oblik demenc.
