V Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) so v ponedeljek sestankovali zaradi dveh skupkov okužb s salmonelo, ki se pojavljajo v Evropski uniji. Med državami, kjer so zaznali genetsko povezane povzročitelje, v ECDC izpostavljajo tudi Slovenijo. Velik del obolelih je pred okužbo užival piščančje meso, sicer pa še ni povsem jasno, kako bi lahko bili viri okužb med seboj povezani.
Spomnil se je hrane na zabavi
V začetku avgusta je o skupku okužb s salmonelo poročala Avstrija, so nam včeraj pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prvi tamkajšnji primer se je pojavil sredi marca, do 25. avgusta pa je bilo v Avstriji tovrstnih okužb osem. Pet od teh obolelih je povedalo, da so jedli piščančje meso oziroma kebab, so dodali na NIJZ, kjer so na ponedeljkovem sestanku ECDC sodelovali na daljavo. Dva dodatna primera z izolati, ki so bili genetsko tesno povezani z avstrijskimi, so v ECDC zaznali tudi med slovenskimi bolniki. Eden od omenjenih bolnikov je v začetku letošnjega aprila po podatkih NIJZ zaužil kanapeje na zabavi, ob driski in bruhanju pa se je zdravil doma. Drugi bolnik, ki ni iz istega kraja kot prvi, je prav tako zbolel aprila, a se vabilu na epidemiološko anketiranje na NIJZ ni odzval. O primerih, ki so povezani z avstrijskim skupkom, so poročali še v Franciji, Nemčiji, na Norveškem in Švedskem.
V ECDC so opozorili še na skupek okužb s salmonelo iz Danske, ki je o dogajanju poročala julija. Večina tamkajšnjih obolelih se je spomnila, da so uživali kebab ali pico, ki bi lahko vsebovala piščančje meso. Slovenijo omenjajo tudi pri tem skupku. »V Sloveniji nekatere izolate bolnikov s salmonelo sekvenciramo. S primerjavo sekvenc izolatov pri nas in na Danskem so v ECDC retrogradno ugotovili, da gre za isti sev salmonel kot v skupku na Danskem,« so včeraj sporočili z NIJZ. Ti primeri so se v Sloveniji pojavili v letih 2019, 2020 in 2021, med seboj pa niso povezani ne krajevno ne časovno.
V UKC Ljubljana medtem ne zaznavajo, da bi bile težave zaradi okužb s salmonelo v zadnjem času pogostejše kot sicer. Od prvega julija do včeraj so zdravili šest otrok z različnimi salmonelami in tri odrasle, so nam sporočili iz največje bolnišnice.
Zakaj je treba raziskati vire
Ob intenzivni driski ali bruhanju oziroma povišani telesni temperaturi, ki spremlja znake okužbe prebavil, prebivalcem na NIJZ svetujejo, naj poiščejo zdravniško pomoč. To je posebej pomembno za dojenčke, majhne otroke in kronične bolnike, ki se ob driski hitreje izsušijo.
Vse obolele s salmonelo na NIJZ povabijo na epidemiološko anketiranje. Poleg možnih virov okužbe skušajo na tak način ugotoviti poti prenosa in zaznati, ali se je okužba razširila iz družine obolelega. Prebivalce, ki imajo potrjeno bakterijsko okužbo prebavil s salmonelo, prosijo, naj se vabilu odzovejo. »V sklopu epidemiološke obravnave obolele podučimo o načinu prenosa okužbe in preventivnih ukrepih, ponudimo jim tudi dodatne preiskave blata, na primer za družinske člane,« so našteli.
V ECDC so minuli teden pojasnili, da ima v primeru aktualnih skupkov okužb večina testiranih izolatov genske spremembe, ki povzročajo odpornost proti antibiotiku ciprofloksacin. Antibiotično zdravljenje v mnogih primerih sicer ni potrebno, so spomnili, kadar pa je, je treba uporabiti druge antibiotike. Ob tem opozarjajo, da bodo aktualni sevi salmonele, dokler ne bodo raziskani viri v prehranski verigi, še naprej predstavljali tveganje okužb.
V vlogi rezervoarjev salmonele so lahko različne živali, zlasti perutnina, prašiči, govedo in plazilci, so spomnili. Posamezniki se praviloma okužijo ob uživanju premalo kuhane hrane ali pri hrani, ki je bila v stiku s surovim mesom. Inkubacija traja od 12 do 36 ur, oboleli pa imajo lahko vročino, drisko, bolečine v trebuhu, občutijo lahko tudi slabost in bruhajo. Včasih lahko pride tudi do resnejše sistemske oblike bolezni, sicer pa simptomi praviloma trajajo nekaj dni. Nekateri bolniki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Smrti zaradi okužb s salmonelo niso pogoste; po podatkih ECDC je v avstrijskem skupku obolenj umrl en bolnik.
