Iztekel se je rok za pripombe in komentarje na novo sodniško zakonodajo, ki so jo pripravili na pravosodnem ministrstvu. Zakonski trojček vsebuje povsem nova zakona o sodiščih in sodniški službi ter novelo zakona o sodnem svetu. Nova sodniška zakonodaja med drugim ukinja okrajna sodišča, uvaja enovitega prvostopenjskega sodnika (danes se ti delijo na okrožne in okrajne), spreminja način imenovanja vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča … Novi zakon o sodiščih trenutno predvideva, da se bodo okrajna sodišča ukinila z letom 2025, torej leto kasneje, kot je bilo prvotno predvideno. Prva osnutka nove zakonodaje so namreč na pravosodnem ministrstvu pripravili že konec leta 2021.
O zunanjih enotah sodišč
tudi ministrica
Med osnutkom iz leta 2021 in aktualnim predlogom so razlike. Današnja okrajna sodišča bodo po novem zgolj zunanji oddelki krovnega okrožnega sodišča. Sprva je bilo predvideno, da bo zunanje enote okrožnih sodišč ustanovil ali ukinil predsednik vrhovnega sodišča, po novem pa bo zunanje enote določil predsednik okrožnega sodišča, ki bo pred tem moral pridobiti mnenje predsednika vrhovnega sodišča in sodnega sveta ter tudi soglasje pravosodnega ministra. Sodstvo tako ne bo imelo popolne avtonomnosti pri določanju mreže zunanjih oddelkov sodišč, kar je bilo po tihem pričakovano, saj si nobena lokalna skupnost ne želi izgubiti sodišča v svoji bližini. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v preteklosti že napovedala, da bo pri morebitnem krčenju mreže sodišč zadržana.
Ena izmed pomembnih sprememb se nanaša tudi na imenovanje vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča. Medtem ko koalicijske stranke skupaj z NSi pripravljajo ustavne spremembe, ki bi imenovanje sodnikov v celoti umaknile iz državnega zbora, je že zgolj s spremembo zakonodaje mogoče iz državnega zbora umakniti imenovanje predsednika vrhovnega sodišča in tistih vrhovnih sodnikov, ki so pred tem že delovali kot nižji sodniki. Predlog novega zakona o sodiščih tako predvideva, da bi predsednika vrhovnega sodišča imenoval sodni svet, po novem zakonu o sodniški službi pa bi sodni svet imenoval tudi vrhovne sodnike, ki so pred tem že bili sodniki in jih je državni zbor torej enkrat že potrdil. Kandidate za vrhovne sodnike, ki pridejo od zunaj (denimo iz akademske sfere ali pa so delovali na drugih pravosodnih področjih), pa bo še vedno moral imenovati državni zbor. Tako namreč veleva ustava.
Nižje plačilo za
specializirane sodnike
Glede na to, da si sodniki že dlje časa prizadevajo za dvig plač, predlog zakona o sodniški službi nekoliko preseneča s predlogom, da bi se plače okrožnih sodnikov, ki v sklopu specializiranih oddelkov sodijo v najzahtevnejših kazenskih zadevah, nekoliko znižale. Plače okrožnih sodnikov, ki odločajo o obtožnicah, ki jih na sodišče vloži specializirano državno tožilstvo, so danes izenačene s plačami vrhovnih sodnikov, po novem pa bi bili plačani nekoliko manj – toliko kot višji sodniki svetniki. Kot je razvidno iz obrazložitve, so na pravosodnem ministrstvu upoštevali opozorilo delovne skupine vrhovnih sodnikov, po katerem »ni ustrezno, da imajo sodniki nižjih stopenj plačo vrhovnega sodnika, saj to izkrivlja plačne položaje sodnikov različnih stopenj in hkrati ne deluje motivacijsko za sodnike, ki rešujejo specializirane zadeve, za kandidaturo na višje sodišče, ker s tem plačno nazadujejo«. Predlog zakona po novem določa višje plačilo tudi za sodnike, ki so v specializiranih zadevah člani senata, in višje sodnike, ki odločajo o pritožbah v specializiranih zadevah.
Novi zakonski paket je obsežen, neuradno pa je mogoče slišati, da bodo obsežni tudi komentarji oziroma pripombe k trenutnemu predlogu. Ena izmed novih zakonskih rešitev, ki je med prvimi povzročila vznemirjenje, se nanaša na dostop javnosti do sodb. Kot smo poročali že konec oktobra, predlog novega zakona o sodiščih predvideva, da bi bile javno dostopne zgolj tiste sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče objavilo na spletu. Posledično javnost ne bi imela praktično nikakršnega dostopa do prvostopenjskih sodb, močno omejen pa bi bil celo dostop do pravnomočnih sodb višjih sodišč. V uradu informacijske pooblaščenke so zato že napovedali pripombe, tudi na pravosodnem ministrstvu so se vmes že potegnili nazaj in napovedali, da bodo poiskali bolj transparentno zakonsko rešitev, ki ne bo omejevala dostopa do sodb.
