»Povedal sem mu, da sem iz Sirije, pa mi je rekel, da lažem. To je ponavljal. Policisti so me poniževali, rekli so mi: 'Ha, rad bi zaprosil za azil? Da, odpeljali te bomo v azilni dom – v Bosno.'« To je eno od pričevanj o postopkih na slovenski policijski postaji, predstavljeno v prenovljeni izdaji Črne knjige nezakonitih vračanj. Opisani dogodek, ki se je zgodil oktobra 2019, v času vlade Marjana Šarca, se je končal z izgonom prek Hrvaške v Bosno in Hercegovino. Tovrstnih pričevanj je v poglavju knjige, ki se nanaša na Slovenijo, cela vrsta. Segajo v čas delovanja različnih vlad, od vlade Mira Cerarja do vlade Janeza Janše. Zadnje obdobje vlade Roberta Goloba v knjigo ni vključeno, saj so pričevanja raziskovalci zbirali pred tem. V zadnjem času je sicer slovenska policija vračanje na Hrvaško pretežno ustavila, na kar je vplivala tudi spremenjena politika ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar.
V slovenskem poglavju je opisano tudi nasilje, ki so ga izgnani iz Slovenije kasneje doživeli na Hrvaškem. Prikazane so fotografije poškodovanih, krvavečih ljudi z razbitimi obrazi ... Tudi na Hrvaškem se je praksa letos spremenila, delno zaradi pridruževanja schengnu. Sosednja država se je namreč hotela prikazati kot beguncem prijazna.
Vrsta zlorab
Dopolnjeno izdajo knjige, ki je prvič izšla leta 2020, je pripravila skupina nevladnih organizacij iz različnih evropskih držav, združenih v mrežo Border violence monitoring network (BVMN). Gre za zbirko, ki jo je pri svojem delu upoštevala tudi delegacija evropskih poslancev, ki je v času vlade Janeza Janše preverjala stanje vladavine prava v Sloveniji.
Včeraj je bila knjiga, ki v štirih zvezkih obsega kar 3176 strani, predstavljena v evropskem parlamentu v Bruslju. V njej je zbranih 1635 pričevanj o dogodkih na različnih evropskih mejah, v katerih so policisti nasilno kolektivno izgnali 24.990 ljudi. Opisano je pretepanje, prisilno slačenje sredi zime, naganjanje skupin v deroče reke, mučenje, spolne zlorabe, streljanje. Poti v Evropo mnogi ne preživijo.
»Na zunanjih mejah Evropske unije se izvaja sistematično kršenje človekovih pravic,« je pomen knjige opisala evropska poslanka nemške Levice Cornelia Ernst. »Nasilje doživljajo tudi ženske in otroci,« je spomnila. »Izgnanih prosilcev za azil je toliko, da je v povprečju vsako uro vsakega dneva izgnanih šest, to je ena velika družina,« je povedala članica BVMN, hrvaška humanitarka Milena Zajović. »Preganjanje je sporočilo vsem drugim: ne drznite si priti sem!« je povzela zlorabe na evropskih mejah.
Upanje za MNZ
V prenovljeni izdaji sta vključena tudi opis prelomne sodbe slovenskega vrhovnega sodišča, s katero se je potrdilo izvajanje nezakonitih izgonov pri nas, ter primer izgnanega begunskega otroka, ki ga v procesu proti Sloveniji in Hrvaški obravnavajo v Združenih narodih.
V Sloveniji sta pri pripravi knjige sodelovali nevladni organizaciji Infokolpa in pravno-informacijski center PIC. »V Sloveniji se je stanje trenutno sicer izboljšalo, skrbi pa nas, kaj bo po vstopu Hrvaške v schengen, saj se utegnejo standardi spet znižati,« pravi Urša Regvar iz PIC. »Prav tako nas skrbi, ali bo nova vlada v Italiji okrepila vračanje prosilcev za azil v Slovenijo.« V krogu nevladnih organizacij se sprašujejo tudi, kakšne spremembe v migracijski politiki utegne prinesti zamenjava na vrhu ministrstva za notranje zadeve. »Kljub javno izraženim pomislekom ob najavi kandidature Tatjane Bobnar (ki je bila direktorica policije leta 2019, v času velikega razmaha nezakonitih vračanj, op. p.) smo pozitivno presenečeni nad dosedanjim delom ministrice za notranje zadeve,« so včeraj sporočili iz Infokolpe. »Ob napovedi kandidature smo izrazili željo, da bo ministrstvo vodeno po načelih humanosti, človekovih pravic in vladavine prava, z vključevanjem civilne družbe. Ugotavljamo, da ministrica deluje v skladu s temi načeli. Ustanovljeno je bilo posvetovalno telo s široko udeležbo civilnodružbenih akterjev, pogovori potekajo o prvih predlogih za spremembo zakona o mednarodni zaščiti, načrtovana so tudi posvetovanja o spremembah zakona o državljanstvu, policiji pa so bili izdani ukazi, da mora individualno obravnavati osebe, ki so neregularno prečkale mejo. S tem se je končala nezakonita praksa množičnih vračanj na Hrvaško. Zaskrbljeni smo nad tem, da vsakokratna vlada instrumentalizira policijo, saj je tudi zaradi tega prišlo do množičnih vračanj – politično vsiljenega delovanja, ki ni bilo v skladu s pravom. Zato nam je v interesu, da delovanje policije ostane transparentno in izključno v okviru zakonov. Premier Robert Golob nam je zagotovil, da bo reforma na področju migracij glavno vprašanje, po katerem bo sodil uspešnost ministrovanja Tatjane Bobnar,« so zapisali v Infokolpi in v duhu tega zagotovila premierja pozvali, »naj o sprejemu odstopa ministrice še razmisli«.
