Odlagališči nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini in hrvaškem Čerkezovcu je treba začeti graditi čim prej, da bosta najkasneje v letu 2028 začeli prevzem teh odpadkov iz krške nuklearke. Tako bi lahko strnili glavno sporočilo včerajšnje 17. seje meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Jedrsko elektrarno Krško (JEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ki se je sestala v Krškem.
Komisija se je med drugim seznanila s poročilom koordinacijskega odbora glede prevzema nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov s strani Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) in Fonda za financiranje razgradnje JEK. Kot je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je vodil slovensko delegacijo, je komisija ugotovila, da so se pripravljalne aktivnosti za gradnjo obeh odlagališč NSRAO sicer začele izvajati, vendar predaja odpadkov za nobeno stran ne bo izvedena v obsegu in rokih, kot jih definira državna pogodba, to je do leta 2025. »Zaradi zamude izgradnje odlagališča v Vrbini na slovenski strani in dolgoročnega skladišča Čerkezovac na Hrvaškem se bo predaja NSRAO iz nuklearke zamaknila v leto 2028. Meddržavna komisija zato nalaga ARAO in Fondu, da čim prej začneta graditi obe odlagališči in najkasneje v začetku leta 2028 začneta načrtovan prevzem NSRAO iz JEK.« Meddržavna komisija je JEK prav tako naložila, da po potrebi sproži nove aktivnosti za zagotovitev zadostnih kapacitet za skladiščenje NSRAO, da bi premostili omenjeno zamudo do leta 2028.
Hrvaška je zainteresirana
za drugi blok
Kot je poudaril vodja hrvaške delegacije, minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davor Filipović, je odločitev o dveh ločenih skladiščih odločitev stroke, komisija pa to odločitev podpira. »Gre za obojestranski dogovor. Zato je treba narediti vse, da obe odlagališči zgradimo najkasneje do leta 2028. Če to ne bi bilo realno, danes ne bi govorili o tem.« Po Kumerjevih besedah sicer še obstaja neka minimalna možnost za skupno odlagališče. »Do konca leta mora biti to vprašanje absolutno zaključeno. Zelo verjetno pa ostajamo pri dveh ločenih odlagališčih.«
Kumer je spomnil tudi na letošnje odprtje suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo, ki je po njegovih besedah bistvenega pomena za podaljšanje življenjske dobe JEK in predvsem povečanje jedrske varnosti. Ena od zelo pomembnih potez je bila po njegovem mnenju tudi imenovanje državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Danijela Levičarja, ki bo skrbel za usklajevanje meddržavnih in državnih aktivnosti za izgradnjo drugega bloka. »Ko bo čas dozorel, bo seveda Hrvaška povabljena v soinvestitorstvo. Smo pa še daleč od tega, da bi lahko govorili o modelih financiranja,« je dejal Kumer. Po Filipovićevih besedah je Hrvaška v vsakem primeru zainteresirana za drugi blok nuklearke. Naslednje srečanje meddržavne komisije bo v prvi polovici leta 2024 na Hrvaškem.
