Obisk Triglavskega narodnega parka bo, podobno kot v preteklih letih, tudi letos množičen. Največ obiskovalcev je po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa vsako leto julija in avgusta. »Kar je logično, saj ima večina ljudi v Evropi takrat počitnice in dopuste.« S tem se je po njegovem treba sprijazniti. A da zaradi takšnega obiska ne bi trpela narava, se trudijo v različnih organizacijah. Temu je namenjen tudi obsežen projekt Vrh Julijcev, v katerem poleg vodilnega partnerja Javnega zavoda Triglavski narodni park vse do zaključka projekta konec prihodnjega leta sodelujejo še številne druge institucije.
Informacijske table o »zvezdah parka«
Projektni partnerji so pred poletno turistično sezono predstavili ključna področja, s katerimi si prizadevajo zmanjšati pritisk prometa in usmerjati obisk v Triglavskem narodnem parku. »Umirjanje prometa v poletni sezoni je osrednja dejavnost. Javni prevoz, urejena parkirišča in v nekaterih delih zapornice za časovno omejen dostop so načini, da tem redkim vrstam, s katerimi se lahko pohvali narodni park, zagotovimo mir,« pravi vodja projekta Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park.
Da bi obiskovalci bolje spoznali redke živalske in rastlinske vrste ter njihova edinstvena življenjska okolja, v šestih planinskih kočah vzpostavljajo informacijske točke s podrobnejšimi informacijami. Na njih bodo obiskovalci bolje spoznali značilnosti in navade divjega petelina, belke, gozdnega jereba, triprstega detla, kotorna in dveh vrst dvoživk – velikega pupka in hribskega urha.
Mirna območja s plemenitim namenom in jasnimi navodili
Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru so partnerji v projektu vzpostavili 19 mirnih območij, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Vse so označili s tablicami, na katerih so ponazorjena pravila ravnanja. Nekatera mirna območja imajo celo zapornice na gozdnih cestah. »Društvo za opazovanje ptic Slovenije v sodelovanju s TNP izvaja monitoring divjega petelina in belke, ki vključuje tudi celoletno spremljanje s telemetričnimi oddajniki. Rezultati za belko kažejo, da je močno navezana na visokogorje, pozimi še posebej na strme predele in skalne stene, kjer najde travnato rastlinje. Samci se zadržujejo v bližini samic do trenutka, ko se izležejo mladiči. Nato samica sama skrbi za zarod in se z mladiči večinoma zadržuje na travnatih platojih. Vmesne analize telemetričnih oddajnikov na osebkih divjega petelina kažejo vpliv prisotnosti obiskovalcev na njegovo gibanje. Izogiba se planinskim potem na razdalji več kot 150 metrov, poleti in jeseni pa se spusti tik pod gozdno mejo,« poudarja Arih.
Ne le za mir, tudi za ustrezno prehrano divjih petelinov so poskrbeli v projektu. Zavod za gozdove Slovenije je na Pokljuki in Mežaklji zasadil 13.000 sadik plodonosne lesne vegetacije, ki je pomemben vir njegove prehrane. »Že lani smo v okolici Fužinskih planin razredčili 15 hektarov rušja in grmovja, na Pokljuki pa očistili lesno zarast na 61 kilometrih presek med gospodarskimi oddelki. S tem smo izboljšali življenjski prostor tako za divjega petelina kot tudi za druge prostoživeče živalske vrste,« navaja Brigita Oblak iz omenjenega zavoda.
Za ozaveščene obiskovalce
Ozaveščeni obiskovalci so eden od ciljev Planinske zveze Slovenije pri tem projektu, zato bodo po besedah Dušana Prašnikarja izobrazili več kot 70 varuhov gorske narave, doslej so jih že 370. Kot meni direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik, pa bodo imeli dobrobiti od skrbnega in ozaveščenega načina obiskovanja parka tudi obiskovalci sami, saj se vanj odpravljajo prav zaradi njegovih posebnosti in miru, ki jim ga zagotavlja. Tega se zavedajo tudi partnerji v projektu, ki tesno sodelujejo, kljub temu da prihajajo z različnih področij delovanja. »Različni interesi v prostoru imajo skupno točko, in sicer da želimo ohranjati naravo, ker edino to prinaša vzdržen razvoj tega prostora,« opozarja Potočnik.
