Paciente na novo sprejema le še sedem odstotkov ambulant družinske medicine. Odvisnost oskrbe od dodatnih ambulant, ki so nasledile ambulante za neopredeljene in še vedno veljajo za začasno rešitev, se v teh okoliščinah ne zmanjšuje. Nasprotno, zdravnika v dodatnih ambulantah obiskuje vse več prebivalcev. Na zadnji aprilski dan je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v omenjenih ambulantah opredeljenih 30.148 ljudi, kar je 4507 več kot zadnji dan lanskega leta. Tovrstne ambulante po zadnjih podatkih delujejo v 25 zdravstvenih domovih oziroma štirih zdravstvenih domovih več kot na zadnji dan leta 2024.
Skupno število ljudi brez osebnega zdravnika je bilo na zadnji aprilski dan 145.195, podobno je bilo tudi konec lanskega leta. Na ZZZS rešitve vidijo v povečanju števila zdravnikov in njihovem nagrajevanju ob preseganju meje, ki omogoča odklanjanje dodatnih pacientov. Podlago za to je prinesla letos sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, so spomnili. Trajanje specializacije družinske medicine bi bilo smiselno skrajšati, so ocenili, del nalog pa prenesti na medicinsko sestro.
Pri specializacijah bolje, kot je bilo
Med smotrnimi spremembami je po oceni ZZZS tudi dvig limita glavarinskih količnikov za odklanjanje pacientov. Specialisti družinske medicine tovrstnim predlogom oporekajo. Rešitev ni v povečevanju števila opredeljenih bolnikov na zdravnika, je poudaril Aleksander Stepanović, predsednik združenja družinskih zdravnikov Slovenije. Odločevalce vseskozi opozarjajo na kadrovsko pomanjkanje v tej stroki, za organizacijo dela v primarnem zdravstvu pa niso odgovorni zdravniki, je poudaril Stepanović. Premik na bolje po drugi strani vidi v povečevanju zanimanja za specializacijo iz družinske medicine. Leta 2018 je bilo 25 zapolnjenih mest, lani 64. Da bi nadomestili zaostanek za preostalimi evropskimi državami in odgovorili na prihajajoči val upokojitev številnejše generacije zdravnikov, bi jih letno sicer potrebovali vsaj sto, izpostavljajo v združenju.
»Več ko ima zdravnik pacientov, težje bo do njega dostopati, krajši čas obravnave bo in več bo možnih napak,« se je na ideje o prerazporejanju ljudi brez zdravnika k obstoječim specialistom odzvala podpredsednica združenja družinskih zdravnikov Nena Kopčavar Guček. Ena izmed težav v ambulantah družinske medicine je to, da so sistemi nepovezani, je na zagate z obstoječo informacijsko tehnologijo opozorila specialistka družinske medicine Mateja Kokalj Kokot: »Da zdravniki najdemo določene informacije, moramo skakati iz enega v drugega.« V razvoj orodij bi bilo treba vključiti tudi zdravnike kot njihove uporabnike, je ocenila.
Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je izpostavil prenovo kurikuluma, ob katerem se študentje že v prvem letniku srečajo z delom zdravnika družinske medicine. Na odločitve o specializaciji sicer vplivajo razmere v tem delu zdravstva, opaža. »Študent pogostokrat reče, da je predmet izvrsten in da je izvrsten tudi mentor, ampak da je to delo pretežko in se bo verjetno odločil za katero drugo stroko,« je povedal.
Ljubljana po težavah izstopa
Ljubljana je na žalost na dnu po preskrbljenosti, je opozoril zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj: »Ima najmanj zdravnikov glede na število ljudi, ki gravitirajo k temu področju.« Dodatne ambulante, kjer se lahko vpišejo prebivalci brez zdravnika in kjer se lahko vsakič srečajo z drugimi zdravstvenimi delavci, po njegovi oceni niso enakovredne stalnemu odnosu med zdravnikom in pacientom. »To ni enako kot takrat, ko ima pacient stalnega zdravnika, ki mu zaupa in ki ga pozna.« Po njegovem bi bilo prav, da bi imel vsak posameznik možnost izbire osebnega zdravnika. Sušelj bi si tako želel glavarinske količnike (gre za pričakovane obremenitve, op. p.), ki bi lahko »pokrili« vse paciente. »Ljudje, ki nimajo zdravnika, so diskriminirani,« je poudaril.
Spomnimo, da je bila meja, pri kateri lahko v ambulanti družinske medicine odklonijo dodatne vpise, znižana v mandatu vlade Marjana Šarca. Po upokojitvi zdravnikov naslednikom ni treba sprejeti vseh pacientov, ki so obiskovali predhodnike. V zdravstvenem resorju v mejo, ki omogoča zavračanje novih vpisov, v mandatu vlade Roberta Goloba niso posegli, so pa stavili na nagrajevanje skrbi za večje število pacientov. Učinki tega nedavnega ukrepa še niso jasni. Po drugi strani je že znano, da so se le redkokje odločili za vključevanje dodatnih medicinskih sester ob dodatnih vpisih pacientov. Lani se je konec leta izkazalo, da so tovrstne ambulante sprejele premalo ljudi, letos pa se v zdravstvu na tovrsten poziv niti niso odzvali.
