V času, ko v Golobovi vladi napovedujejo dodatne preglede in operacije, ni jasno niti, koliko bolnikov v resnici čaka. Na seznamih vlada nered, posameznikovo zdravljenje se zato lahko odmika v nedogled. Pri ljubljanski zastopnici pacientovih pravic Duši Hlade Zore so pomoč iskali ljudje, ki so zaradi zanašanja na sistem elektronskega naročanja čakali bistveno dalje, kot bi bilo treba. Okvirni termini, ki so jih upoštevali pri izbiranju mesta zdravljenja, so se namreč izkazali za povsem nezanesljive.
Objave, ki zavajajo
Anomalije, na katere je naletela zastopnica pacientovih pravic, so raznovrstne. V nekaterih delih zdravstva so večkrat prestavili termine zdravljenja. Bolniki so bili tako na vrsti občutno kasneje, kot bi morali biti glede na prvotna obvestila. Nekateri so presenečeni ugotovili, da so za isto operacijo hkrati uvrščeni na dva čakalna seznama. »Bolnikom, ki se skušajo naročiti, večkrat rečejo, da bodo datum dobili po pošti. Ponekod se to zgodi hitro, včasih pa lahko že na datum čakajo zelo dolgo. Ali pa se zgodi, da se ljudje v elektronskem sistemu ne najdejo na čakalnem seznamu, na katerem bi morali biti,« je naštevala Hlade-Zoretova. Kot je pojasnila, imajo bolniki pravico do vpogleda v čakalno knjigo, s čimer pa mnogi niso seznanjeni. Napake večinoma zaznajo tisti bolniki, ki uporabljajo elektronski sistem eZdravja. V teh okoliščinah bi bilo smiselno prečistiti čakalne sezname, meni sogovornica. Večjo disciplino pa bo treba pri njihovem vodenju vzpostaviti tudi na dolgi rok. Dosedanji pokusi urejanja vrst so delovali le za kratek čas. »Mnogi bolniki imajo upravičeno občutek, da so bili pri naročanju zavedeni zaradi napačnih podatkov o čakalnih dobah,« je opozorila Duša Hlade Zore.
Bolnike bodo najbrž poklicali
»Kot kaže, bo treba bolnike poklicati in jih vprašati, ali so storitev že opravili,« je danes ugotavljal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Obstoječi informacijski sistemi takega preverjanja za zdaj ne omogočajo, je dodal. Pacienti, ki imajo zdravljenje ali pregled že za seboj, lahko ostanejo vpisani v čakalni vrsti. Ali gre pri tem za malomarnost ali digitalno napako, glede na pojasnila Bešiča Loredana še ni jasno. Najverjetneje bodo ustanove dobile navodilo, da čakalne vrste prečistijo, pričakuje minister za zdravje. Dejansko stanje pa bo razvidno šele, ko bodo podatki NIJZ, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstva za zdravje poenoteni, dodaja minister. »Menim, da bomo do konca junija imeli rešitev,« je napovedal.
Napake prej pravilo kot izjema
Zmešnjavo na čakalnih seznamih razkriva tudi nedavno objavljeno poročilo o lanskem delu zdravstvenega inšpektorata. Z izmenjavo podatkov o prostih oziroma okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam so v kar 53 odstotkih primerov zaznali neskladnosti pri zagotavljanju resničnih in ažurnih podatkov o čakalni dobi. V 28 odstotkih podatki o pacientih na čakalnem seznamu niso bili povezani v centralni informacijski sistem, v 26 odstotkih pa so ugotovili neskladnosti pri zagotavljanju okvirnih namesto dejanskih terminov obravnave. Na zmedo na čakalnih seznamih so že lani opozorili na NIJZ po telefonskih pogovorih z bolniki, ki so uradno čakali predolgo. Kar 43 odstotkov ljudi, ki so jim želeli ponuditi zgodnejši datum zdravljenja, jim je povedalo, da so v resnici že prišli na vrsto.
