Finančni minister Klemen Boštjančič je na današnji novinarski konferenci spomnil, da je vlada sprva želela obdavčiti premoženje, vire s tega naslova pa nameniti razbremenitvi dela. Ker do tega na koncu ni prišlo, zdaj predlaga druge spremembe, s katerimi bi izboljšala gmotni položaj prebivalcev. Po Boštjančičevih besedah je 14. plača oziroma obvezna božičnica v številnih evropskih državah nekaj povsem običajnega. Gre za ustaljeno prakso v Avstriji in Italiji ter na Portugalskem, v Španiji in Grčiji pa je to izplačilo obvezno.
Vlada bi obvezno božičnico uvedla za vse zaposlene v Sloveniji, tako v zasebnem kot v javnem sektorju, v višini polovice minimalne plače, ta znesek pa bi bil oproščen davkov in prispevkov. »Želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v njihovih denarnicah, in to ne kot nagrada, ki jo dobi le nekdo, ampak kot pravica, ki velja za vse,« je poudaril minister in dodal, da bo predlogu sledil socialni dialog.
Boštjančič se je dotaknil tudi učinkov na proračun. Letos bi obvezna božičnica glede na veljavno minimalno plačo znašala 639 evrov. Državo bi izplačilo 14. plače javnim uslužbencem tako stalo 118 milijonov evrov. Zaradi razbremenitve prispevkov in davkov na božičnico pa bi bil državni proračun še ob nekaj več kot 250 milijonov evrov, ocenjuje minister.
Delodajalci ostro nad idejo obvezne božičnice
Predlog o uvedbi obvezne neobdavčene božičnice so v sindikatih pozdravili, saj gre, kor je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, za »dobrodošlo izboljšavo položaja zaposlenih«. Po drugi strani je napoved razburila reprezentativne delodajalske organizacije, saj menijo, da gre za novo obremenitev, ki bi poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Nezadovoljni so tudi v podjetjih. »Zgrožen sem, da si vlada v tej težki situaciji, ko se vsi borimo za preživetje, izmišljuje stvari zato, da bi bila všeč ljudem. Gospodarstvo potrebuje ukrepe, ki bodo zmanjšali stroške, da bomo postali bolj konkurenčni, ne pa odločitev, ki bodo zvišale stroške in zaradi katerih bomo postali še manj konkurenčni,« je ogorčen Bogomir Strašek, ustanovitelj in lastnik podjetja KLS Ljubno.
V Dewesoftu, trboveljski zlati gazeli, pravijo, da pozdravljajo idejo o božičnici, ki bi bila razbremenjena vseh davkov in prispevkov, nikakor pa ne podpirajo ideje prisilne božičnice.
Eno izmed podjetij, ki si izplačila božičnic lani niso mogla privoščiti, so Terme Topolšica, ki so lani poslovale z izgubo. Direktorica Brigita Herzog pravi, da nasprotujejo obveznosti izplačila, saj bi taka obveznost »marsikatero podjetje lahko pahnila čez rob in tudi delavcem povzročila dolgoročno škodo«.
Enakega mnenja je Matevž Fazarinc, direktor jeklarskega podjetja Štore Steel, ki je lani zabeležilo več kot 10-odstotni padec prihodkov in imelo za okoli 700.000 evrov izgube. »Seveda podpiramo kakršnakoli davčno ugodnejša izplačila našim zaposlenim. Žal pa takšna oblika, ko govorimo o obveznih fiksnih zneskih, lahko za nekatera podjetja pomeni preveliko obremenitev v tako zahtevnih časih, kot smo jim danes priča v gospodarstvu,« je dejal Fazarinc.
Ekonomisti: Volilni populizem brez ekonomske analize
Bogomir Kovač, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, meni, da gre pri predlogu za obvezno izplačevanje božičnice za »volilni populizem«, ki pomeni ogromen finančni zalogaj in nima v ozadju nobene ekonomske analize. »Takšne spremembe bi morale biti postopne, da bi bili vsi deležniki nanje pripravljeni in bi se lahko prilagodili. Ob tem bi se morali v vladi zavedati, da živimo v obdobju upada gospodarske rasti in da nam grozi recesija,« opozarja Kovač.
Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo, pravi, da je predlog vlade absurden. Gre za nekakšno politično promocijo, za katero se je vlada odločila zaradi padajočih rejtingov. Pri tem je zlasti problematično to, da ga vlada predstavlja kot razbremenitev gospodarstva, čeprav bo na ta način gospodarstvo še bolj obremenjeno. Po njegovem mnenju bodo podjetja, ki si to lahko privoščijo, božičnico izplačevala kot doslej, tisti, ki tega ne bodo zmogli, pa bodo imeli še večje težave.
Spremembe tudi pri normirancih
Vlada je sprejela tudi spremembe na področju samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki, kjer predlagajo zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov s 30.000 na 50.000 evrov za popoldanske oziroma s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala 4-odstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12-odstotna.
Nekoliko spremenjen bi bil tudi izstop iz sistema normirancev. Danes sistem omogoča, da je normiranec v letu, ko izstopi iz sistema, neomejen pri zgornji meji prihodkov. Lani je tako normiranec, ki je izstopil iz sistema, za pet milijonov prihodkov plačal samo 20-odstotni davek, je dejal Boštjančič. Po novem pa bi bil davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih višje od 120.000 evrov, 35-odstoten. Možnost povratka v sistem normirancev bi ob tem z dveh let podaljšali na pet let.
Boštjančič je dejal, da želi vlada »nasloviti enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot narekuje načelo pravičnosti obdavčitve«, in »zmanjšati neenako obravnavo zavezancev znotraj skupine samostojnih podjetnikov«. S tem želi dati jasen signal, da si želi širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti, je pojasnil.
Ekonomista Kovač in Lahovnik predlog glede normirancev podpirata. Po Kovačevih besedah gre za politični odziv na zahteve opozicije, pri čemer pa je olajšava tudi ekonomsko racionalna. Lahovnik pa pravi, da vlada s spremembami »zgolj gasi tisto, kar je sama zažgala«. »Bližina volitev jih je očitno streznila in zdaj sanirajo škodo, ki so jo sami povzročili,« je dejal.
