Včeraj zvečer je na zaključni slovesnosti letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma Slovenija prevzela mesto častne gostje na tem istem dogodku prihodnje leto, s čimer je tudi uradno začela odštevanje do »Frankfurta 2023«, najzajetnejšega mednarodnega knjižnega projekta za Slovenijo v zgodovini države. Po večletni seriji dnevnopolitičnih pretresov in še eni spremembi v vodstvu Javne agencije za knjigo je v središče pozornosti vstopilo bistveno, a doslej pogosto spregledano vprašanje. Kako nas bo širna javnost v Frankfurtu sploh razumela, nas, majhno književnost jezika, ki ga od vseh milijard ljudi na svetu poznata le dva milijona bralk in bralcev?
»V senci žarometov je bilo opravljenega veliko nevidnega dela,« odgovarja Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki pri nas že sedem desetletij skrbi za visoko raven prevajalstva, v zadnjih letih pa je z množico seminarjev, strokovnih posvetov, predavanj in mreženj med drugim zgradilo trdne temelje za to, da bo lahko slovenska književnost v Frankfurtu zazvenela na najboljši možni način.
Tanja Petrič, sicer prevajalka iz nemškega jezika, poudarja, da slovenski književni prevajalec - tisti, ki prevaja iz slovenskega jezika v tuji jezik, in oni, ki prevaja iz tujega jezika v slovenskega - zaradi naše majhnosti ni zgolj tisti, ki poskrbi za kakovosten prevod nekega besedila v drugi jezik, pač pa je pogosto zraven še literarni skavt, ki v gori dobre literature išče tisto najboljšo, literarni agent, ki za dobro knjigo v tujini išče založbo, finančnik, ki za izid prevedene knjige išče subvencije na evropskih in domačih razpisih, pa še tržnik, ki pomaga organizirati promocijske aktivnosti.
»Večina književnih prevodov pri nas se zgodi zaradi osebnega angažmaja prevajalk in prevajalcev,« pravi Tanja Petrič. »Da pa je to možno, morajo imeti prevajalci ogromno različnih kompetenc, ki jih skušamo v stanovskem društvu ažurno in temeljito naslavljati.«
2023: Frankfurt in 70 let delovanja
Bistvo vsega je še zmeraj dober prevod, za kar je nujno nenehno posodabljanje znanja. »Vsako leto organiziramo več teoretsko-praktičnih delavnic, posvetov in predavanj, na katerih se ukvarjamo z določenimi jezikovnimi vprašanji, refleksijo prevajanja in prevajalskih zagat. V ta namen izvajamo cikel dejavnosti 'Pridobljeno s prevodom', v okviru katerega podeljujemo tudi več stanovskih nagrad – Sovretovo nagrado za leposlovne prevode iz tujih jezikov v slovenščino, Jermanovo nagrado za prevode družboslovnih in humanističnih besedil, nagrado Radojke Vrančič za prevode mladih prevajalcev, nagrado Vasje Cerarja za prevode mladinskih leposlovnih besedil ter Lavrinovo diplomo, ki jo podeljujemo za opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ter za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini,« pojasnjuje Tanja Petrič.
Ob tem je Društvo slovenskih književnih prevajalcev povezano v mednarodno krovno organizacijo Evropski svet združenj književnih prevajalcev – CEATL (Conseil Européen des Associations de Traducteurs Littéraires), ki se ukvarja predvsem z evropsko zakonodajo na področju prevajanja in implementacijo evropske zakonodaje v nacionalna okolja. »Ta čas so najbolj pereča vprašanja digitalnih avtorskih pravic prevajalcev, avtorskih honorarjev in pravičnih vzorčnih pogodb za prevajalce ter vprašanje minimalnih tarif. Že več let se borimo z dokazovanjem, da slednje v primeru samozaposlenih v kulturi niso kartelno dogovarjanje, pač pa osnova za preživetje …« pripoveduje Tanja Petrič. »Kot stanovsko društvo smo edini, ki v Sloveniji izvajamo zagovorništvo za samozaposlene prevajalke in prevajalce, ki po trenutnih tarifah dejansko ne morejo več preživeti.«
Pol leta pred gostovanjem Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, maja 2023, bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev praznovalo svoj 70. rojstni dan. »Ob tej priložnosti bomo v Ljubljani gostili redno generalno skupščino Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev, kar pomeni, da bo k nam prišlo več kot štirideset delegatov iz vseh evropskih držav.«
Priprave na Frankfurt že od 2010
»Slovenski jezik ima zelo malo govorcev. Posledično ima malo prevajalcev - ljudi, ki znajo jezik in ki imajo obenem kompetence za literarno prevajanje. Zato je vsak prevajalec oz. nekdo, ki se v tujini spogleduje s prevajanjem slovenske književnosti, zelo pomemben za nas in za našo književnost, če jo želimo vpisati na evropski in svetovni zemljevid,« pravi Tanja Petrič.
Že leta 2010 so tako skupaj z Javno agencijo za knjigo vzpostavili Mednarodni prevajalski seminar, na katerem v Sloveniji vsako leto gostijo večjo skupino različnih prevajalcev slovenske književnosti v tuje jezike. »Pri tem gradimo zelo pomembno mrežo prevajalcev, ki se prej niso poznali ali povezovali. Na srečanju prevajajo konkretna dela konkretnih avtorjev, zaradi česar prihaja do konkretnih rezultatov – revijalnih, pa tudi književnih prevodov slovenskih del v tujino. V luči priprav na gostovanje v Frankfurtu smo organizirali tudi več specializiranih seminarjev s prevajalci v nemški jezik.«
In za dokaz, da prevajalci res mislijo na vse, še majhen projekt, ki ga v društvu izvajajo od 2020. Slovenska književnost na nemški Wikipediji. Gre za idejo prevajalca Erwina Köstlerja, Felix Kohl pa je glavni in tehnični urednik ter vodja ekipe, ki ureja škrbine Wikipedijskih gesel o slovenski književnosti v nemškem jeziku. »Da bodo vsi, ki bodo naslednje letov Frankfurtu brskali po slovenskih književnih novicah na spletu, dobili zanesljive in točne informacije,« se nasmeje Tanja Petrič.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev
Društvo slovenskih književnih prevajalcev ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, zato mu lahko namenite delež svoje dohodnine. Nič vas ne stane, da ste dobrodelni; ekipa stanovskega društva, ki večji del svojih nalog opravlja prostovoljno, pa zagotavlja, da bo vsak prispevek štirikrat obrnila, pozlatila in pretehtala, preden ga bo porabila za kaj zares nujnega. Veseli bodo tudi donacij na SI56610000014293394 (Delavska hranilnica) in vsakega obiska v svoji pisarni na Tomšičevi 12 v Ljubljani – uradne ure imajo ob torkih in četrtkih med 10. in 13. uro. Ves čas so na voljo na www.dskp-drustvo.si in na FB strani, kjer ažurno objavljajo vse novosti s področja književnega prevajanja, poročila in posnetke s strokovnih srečanj, podelitev nagrad, napovednike dogodkov in pomembnih druženj ter veliko lepih besed v jezikih, ki jih nekateri razumejo od rojstva, drugi pa se jih morajo bodisi naučiti bodisi najti koga, ki jih bo zmogel preliti »iz tujega v domače, iz domačega v tuje«. Ja, tudi seznam s kontaktnimi podatki književnih prevajalk in prevajalcev iz širne zakladnice svetovnih jezikov, ki lahko pomagajo pri takšnih nalogah, najdete na spletni strani Društva slovenskih književnih prevajalcev.
