»Treba je zmanjšati investicije v vojaško opremo, namenjeno vojaškim akcijam v drugih državah. Vojaška politika mora izhajati iz realne ogroženosti Slovenije, ne iz 'zavez do Nata', zato je treba ustaviti investicije v oborožitev in opremo, namenjeno delovanju SV v tujini,« je na strani civilne iniciative Glas ljudstva zapisano v politični zavezi, ki sta jo pred lanskoletnimi državnozborskimi volitvami med drugimi podpisali koalicijski stranki SD in Levica. V Gibanju Svoboda so po drugi strani takrat navedli, da zagovarjajo aktivno vlogo Slovenije kot članice zveze Nato. »Tudi na skupnih misijah zavezništva.«

Po osmih mesecih dela vlade je jasno, da so prevladala politična stališča največje koalicijske stranke. V času obrambnega ministra Marjana Šarca, ki spada v kvoto Svobode, se proračun ministrstva za obrambo povečuje in bo v letu 2024, kot kaže, prvič v zgodovini samostojne države presegel milijardo evrov oziroma bo dvakrat višji kot leta 2020. Ministrstvo je tudi v nedavnem predlogu resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 napovedalo močno povečan obseg obrambnih izdatkov, pri čemer je jasno, da bo velik delež tega denarja namenjen oborožitvi primarno za misije v tujini.

Dva odstotka BDP za obrambo

Za investicije bi se po predlogu letno namenjala najmanj petina obrambnega proračuna, za raziskave in razvoj pa dva odstotka. Z izjemo minulega leta gre za občuten dvig; v letu 2020 je bilo namreč za obe kategoriji, torej za investicije in razvoj, namenjenega le 5,69 odstotka obrambnega proračuna, v letu 2021 14,56 odstotka, v letu 2022 pa že 21,32 odstotka. Predstavljeni predlog nove resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040 je prav tako ambicioznejši od prejšnje resolucije, ko govorimo izpolnitvi zavez o dveh odstotkih BDP za obrambo, saj predvideva doseganje tega mejnika pet let prej, do leta 2030.

V tem pogledu se torej politika obrambnega ministra Marjana Šarca ne odmika od politike predhodnika Mateja Tonina, ki se je prav tako zavzemal za čimprejšnjo izpolnitev zavez do Nata. Prav tako zaenkrat ni indicev, da bi se Šarčevemu resorju mudilo novelirati »Toninov« zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021–2026, kot se je vlada zavezala v koalicijski pogodbi. Na naše vprašanje, kdaj bo in zakaj zakon še ni bil popravljen, na ministrstvu odgovarjajo zgolj, kdaj naj bi se to zgodilo: »Ministrstvo za obrambo bo sočasno z novo resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 pripravilo tudi osnutek manjših sprememb zakona o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021–2026.«

Prav tako še ni zaključen odstop od nakupa nemških oklepnikov boxer, ki je prav tako del koalicijskih zavez. Na ministrstvu pravijo, da »aktivnosti ob izstopu potekajo in bodo predvidoma zaključene v prvi polovici letošnjega leta«. Ministrstvo za obrambo je sicer doslej plačalo stroške v zvezi z operativnim in administrativnim proračunom programa boxer v skupni višini 3.036.353 evrov. »Predvidoma bo MORS plačal še administrativne stroške za leto 2023 v višini 343.713 evrov. Druge prejete račune, in sicer 7,2 milijona evrov za povrnitev razvojnih stroškov državam, ki sodelujejo v okviru programa boxer, smo zadržali in ostajajo predmet pogajanj ob izstopu, zato je o višini nastalih stroškov prezgodaj govoriti,« so dodali na ministrstvu. Skupni strošek odstopa naj bi znašal okoli 70 milijonov evrov.

Kupovali bi po sistemu
država državi

Na naše vprašanje, s čim bodo nadomestili oklepnike boxer in ali je res, da so med opcijami tudi poljski rosomaki in ameriška oklepna vozila stryker, niso odgovorili. »Ministrstvo za obrambo je konceptualne rešitve za oblikovanje zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona že pripravilo skladno s sklepom vlade. Pri tem zasledujemo cilj, da prihranimo vsaj 400 milijonov evrov glede na rešitev prejšnje vlade,« so povedali in dodali, da so povpraševanje za nakup osemkolesnikov v nasprotju s prejšnjo vlado naslovili na več ponudnikov. Nakup se zaradi zamude pri izpolnjevanju zavez, kot so zapisali v resoluciji, sicer obeta že kmalu v prvem razvojnem obdobju do leta 2030 in bo po številu vozil večji od 45 boxerjev.

Neuradno je minimalni standard zveze Nato za eno bataljonsko skupino 53 osemkolesnikov. Kot ključno pri nakupu osemkolesnikov na ministrstvu navajajo, da vozila izpolnjujejo zahtevane standarde, da gre za v praksi preverjene in delujoče sisteme ter da je nakup pregleden in gospodaren. Osnovni pogoj za kakršno koli nabavo pa bo, »da bo nakup mogoče izvesti na način država državi«. Na takšen način naj bi kupili tudi drugo transportno letalo, potem ko je bilo po tem sistemu že kupljeno letalo spartan. Na računskem sodišču glede nabav po sistemu država državi in morebitnih pomislekov z vidika javnih financ odgovarjajo, da se »brez predhodno opravljene revizije računsko sodišče ne more opredeliti do konkretnega ravnanja uporabnika javnih sredstev«.