V preteklosti obsojeni poslovnež in davčni svetovalec Rok Snežič je pred nedavnim začetkom sojenja poslancu Mihi Kordišu – Snežič ga zasebno toži, ker ga je označil za razvpitega kriminalca – izrekel očitek, da naj bi generalna sekretarka Gibanja Svoboda na pravosodnem ministrstvu lobirala za spremembo kazenskega zakonika, po kateri razžalitev in žaljiva obdolžitev ne bi bili več kaznivi dejanji. Aktualna generalna sekretarka največje koalicijske stranke Vesna Vuković je bila namreč pred tem novinarka portala Necenzurirano, zoper njo in njena nekdanja sodelavca pa Snežič serijsko vlaga številne tožbe. Snežičev očitek o vplivanju generalne sekretarke Svobode na morebitne spremembe kazenskega zakonika so zanikali tako na pravosodnem ministrstvu kot v Gibanju Svoboda, podobno smo izvedeli tudi v nekaterih neformalnih pogovorih. Kljub temu na pravosodnem ministrstvu napovedujejo razpravo glede sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika. Predvidoma jeseni bo tako na mizi tudi vprašanje morebitnega umika kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz kazenskega zakonika, saj je razmislek v to smer pravosodnemu ministrstvu predlagal sodni svet.
Sodni svet predlaga rešitve za kazensko sodstvo
Člani sodnega sveta so na idejo o omenjeni pobudi prišli med obravnavo stanja in izzivov (pre)obremenjenega kazenskega področja na slovenskih sodiščih. V enem izmed obravnavanih sklopov je sodni svet pravosodnemu ministrstvu predlagal, naj nemudoma pristopi k spremembi zakona o kazenskem postopku, ki naj zmanjša obremenitev kazenskega sodstva. Člani sodnega sveta so pravosodnemu ministrstvu predlagali tudi takojšen premislek o spremembi zakonskih določil o pristojnosti okrajnih sodišč. Za razbremenitev okrožnih sodišč tako predlagajo, da bi okrajna sodišča obravnavala kazniva dejanja do zagroženih pet let zapora – in ne zgolj do tri leta kot sedaj. »V zvezi s kaznivimi dejanji zoper čast in dobro ime sodni svet predlaga razmislek o tem, ali gre za ravnanja, ki naj se obravnavajo v okviru kazenskega prava, in če da, ali naj sodijo v okrožno pristojnost,« se je v istem kontekstu iskanja rešitev za razbremenitev okrožnega kazenskega sodstva glasil sklep sodnega sveta glede sklopa kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve, očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, sramotitve republike Slovenije, slovenskega naroda ali narodnih skupnosti ter tuje države ali mednarodne organizacije.
Čeprav gre za kazniva dejanja, za katera so večinoma predpisane denarne ali nizke zaporne kazni (večinoma do eno leto ali pa še manj), zakon o sodiščih nalaga izjemo, po kateri morajo tovrstna kazniva dejanja, če se pojavijo v tisku, na radiu, televiziji ali drugih sredstvih javnega obveščanja, obravnavati okrožna sodišča.
Kot kažejo podatki statističnega urada, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime sicer drastično ne obremenjujejo kazenskega sodstva, saj niso izjemno pogosta; število obsojenih zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime se zadnja leta celo znižuje.
Sodišča izrekajo pogojne in denarne kazni
Vsekakor pa pri razmisleku o morebitnem umiku teh kaznivih dejanj iz kazenskega zakonika ne gre zgolj za ekonomičnost poslovanja sodišč, temveč predvsem za dilemo, ali je prav, da posamezniki zaradi žaljivih besed kazensko odgovarjajo. To področje namreč urejajo tudi prekrški, razžaljenim so na voljo tudi civilne tožbe. Kot pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, se je s trkom pravice do svobode izražanja na eni strani in na drugi pravice do varstva nedotakljivosti osebnega dostojanstva ter pravice do varstva osebnostnih pravic v preteklosti že večkrat ukvarjalo ustavno sodišče.
»Pravica do svobode izražanja ni neomejena. Enako kot za druge človekove pravice tudi zanjo velja, da je omejena s pravicami oziroma svoboščinami drugih ljudi,« so pred osmimi leti denimo zapisali ustavni sodniki, ki so pred časom obravnavali tudi ustavno pritožbo blogerja Mitje Kunstlja, enega redkih, ki je moral v zapor zaradi več kaznivih dejanj razžalitve in obrekovanja. Ustavne sodnike je poskušal prepričati, da zapor ni primerna kazen za tovrstna kazniva dejanja, vendar so zavrnili ustavno pritožbo. Aktualni predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je naklonjen ideji, da bi tovrstni ekscesi dobili epilog v civilnem in ne v kazenskem pravu, je ob tem v pritrdilnem ločenem mnenju spomnil, da je odbor ZN za človekove pravice že pred desetletjem sklenil, da predpisi o obrekovanju in razžalitvi ne smejo zadušiti pravice do svobode izražanja in da bi morale države razmisliti o dekriminalizaciji teh kaznivih dejanj.
Kunstljevo prestajanje zapora je sicer izrazita izjema v kaznovalni politiki kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Sodišča praviloma izrekajo »le« pogojne zaporne kazni in denarne kazni.
