Državljani se bomo predvidoma v drugi polovici novembra na posvetovalnem referendumu opredeljevali do vprašanja: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj s preostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?«
V poslanski skupini SDS so namreč danes umaknili svoj predlog za razpis posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) in skupaj z drugimi poslanskimi skupinami, Svobodo, SD in NSi, v postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta JEK 2. Levica in oba manjšinska poslanca pri tem niso sodelovali.
Levica predloga ni podprla
»JEK 2 ni projekt enega podjetja, ampak projekt celotne Slovenije, ki nujno potrebuje močan in stabilen vir energije, zato je treba čim prej razpisati referendum, ki je predviden tudi v koalicijski pogodbi, in pridobiti mnenje ljudi glede tega vprašanja,« piše v objavljenem gradivu na spletni strani državnega zbora. Dvema večjima koalicijskima strankama in obema opozicijskima se je glede vprašanja posvetovalnega referenduma uspelo poenotiti. »Pristop bo skupen. Ocenjujemo, da gre za projekt celotne države in več generacij, tu ni prostora za leve in desne,« je izpostavila poslanka Svobode ter predsednica odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Nataša Avšič Bogovič. »Pregledali smo vloženi predlog in z njim nimamo nobenih težav, tako da smo zadovoljni,« je potrdila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Ni pa enotna celotna koalicija. Podpisov pod novi predlog namreč niso prispevali poslanci Levice, saj predlog resolucije, na katero se sklicuje referendumsko vprašanje, sploh še ni v parlamentarni proceduri; vsebina je trenutno v medresorskem in medstrankarskem usklajevanju, so izpostavili. Hkrati tudi ni znano, kakšni bodo nazivna moč drugega jedrskega bloka, cena projekta in cena električne energije iz JEK 2. »Vsi planski dokumenti države, ki omenjajo možnost gradnje JEK 2, na primer resolucija o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 in odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, predvidevajo, da se pred sprejemom dokončne odločitve opravijo vse potrebne ekonomske, tehnične in druge analize smotrnosti takšne odločitve. Te pa do danes niso bile pripravljene,« so izpostavili v Levici. Prav tako še ni rešeno vprašanje odlaganja in skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov iz delujočega bloka JEK, kaj šele vprašanje odlaganja odpadkov iz JEK 2. »Referendum o JEK 2 naj poteka takrat, ko bo imela javnost na razpolago vse potrebne strokovne, prostorske, varnostne, stroškovne in druge relevantne informacije o projektu. Poskrbeti moramo, da se pri projektu JEK 2 ne bo ponovil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj,« je poudaril vodja poslancev Matej Tašner Vatovec. Podobno stališče so v minulih dneh zavzeli tudi Mladi za podnebno pravičnost.
Vsaj še referendum o evtanaziji
Vse kaže, da se državljani sredi novembra ne bomo opredeljevali le do novega jedrskega bloka. V tem trenutku so v državnem zboru vloženi kar štirje predlogi za razpis posvetovalnega referenduma. Poleg projekta JEK 2 so poslanci Svobode minuli teden v parlamentarni postopek vložili tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma o evtanaziji. Ker ima predlog za razpis referenduma o evtanaziji podporo celotne koalicije, bo gotovo razpisan, manj možnosti pa imata predloga opozicijske NSi. Poslanci krščanskih demokratov so v državni zbor vložili še predloga za razpis posvetovalnega referenduma o energetskem zakonu in o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije.
Pri predlogu energetskega zakona so stranko NSi med drugim zmotila določila glede zemeljskega plina in naprav na lesno biomaso. Na pristojnem ministrstvu so sicer že pred časom zatrdili, da bodo vsaj določila glede prepovedi vgradnje naprav na trda goriva v novogradnjah iz zakonskega predloga črtali. V predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ pa je za NSi sporno določilo, s katerim bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah, kar pa je koalicija z dopolnilom prav tako že umaknila iz predloga zakona. Predsednik NSi Matej Tonin ocenjuje, da oba predloga omenjenih zakonov odpirata širši temi, in sicer zeleni prehod in migracijsko politiko države, zato bi bilo smiselno o tem državljane vprašati na referendumu. V NSi so ob teh temah pripravljeni tudi razširiti za zdaj oblikovani referendumski vprašanji.
Referendum razpiše državni zbor, pobudo za razpis pa mora podpreti večina prisotnih poslancev. V koaliciji so do predlogov NSi za razpis zadnjih dveh referendumov kritični. V največji vladni stranki ocenjujejo, da gre zgolj za nabiranje političnih točk in manipuliranje, zato predlogov NSi ne bodo podprli. Tudi v Levici predlogov NSi ne nameravajo podpreti, je zatrdil Matej Tašner Vatovec.
Obetata se torej vsaj dva posvetovalna referenduma, kot kaže, bosta izvedena hkrati, na tako imenovani superreferendumski dan. Tega je namreč v ponedeljek predlagal predsednik NSi Matej Tonin, danes so ga že podprli v SDS. Če bo nazadnje vendarle vloženih več predlogov za referendum, bi bilo z ekonomskega stališča smotrno, da so izvedeni hkrati, je ocenila Jelka Godec. Da bi bila hkratna izvedba smiselna, je ocenil tudi Matej Tašner Vatovec.
