Jutri se izteče rok za pridobitev gradbenih dovoljenj za protipoplavne ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost. Gre za ukrepe v vrednosti dobrih 300 milijonov evrov, za katere so na direkciji za vode (DRSV) sklenili sporazume z okoli 30 občinami. »Gradbena dovoljenja za predvidene ukrepe morajo biti pridobljena do konca junija 2023. Rok za izvedbo projektov pa je do konca leta 2025,« so aprila lani ob sklenitvi pogodb zapisali na direkciji.
A danes, več kot leto dni pozneje, vse kaže, da projekti ne potekajo, kot bi morali. Do roka namreč gradbenega dovoljenja ne bo uspelo pridobiti niti eni od okoli 30 občin, ki načrtujejo omenjene protipoplavne ukrepe. To potrjujejo tudi na direkciji za vode, ki jo vodi Neža Kodre. »Glede na bližajoči se rok predvidevamo, da nobeni izmed občin v roku, opredeljenem v sporazumih, ne bo uspelo izvesti vseh aktivnosti pravočasno,« so zapisali in dodali, da največji izziv po njihovih ocenah predstavlja ureditev zemljiškoknjižnih zadev za izvedbo ukrepov.
Bodo občine ostale brez denarja?
Kaj zamude pomenijo za načrtovane protipoplavne ukrepe in črpanje evropskih sredstev? V sporazumih med direkcijo in občinami je namreč določeno, da financiranje v tem primeru propade: »V kolikor občina ne zagotovi pravnomočnega gradbenega dovoljenja do 30. junija 2023, DRSV odstopi od izvedbe predmeta sporazuma. V tem primeru občina ni upravičena do povrnitve stroškov priprave projektne dokumentacije.«
A na direkciji se tega določila očitno ne bodo držali in bodo – vsaj v nekaterih primerih – z občinami sklenili anekse o podaljšanju roka. »Ker je upravičenost črpanja evropskih sredstev vezana na končni rok, je sledenje vnaprej določeni časovnici ključno. Ne glede na to bomo, če bomo ocenili, da je izvedljivost projekta ne glede na zamudo pri izvedbi aktivnosti, določenih v sporazumih, mogoča, s posameznimi občinami sklenili anekse k sporazumom, v katerih bomo občinam podaljšali rok za izvedbo teh aktivnosti. Zaenkrat smo anekse sklenili z občinami Braslovče, Laško, Piran, Šmarješke Toplice in Šoštanj. S preostalimi občinami zaenkrat še pospešeno usklajujemo nadaljnje aktivnosti glede na izvedljivost projektov,« pravijo na direkciji.
Omenjeni protipoplavni ukrepi veljajo za enega največjih projektov, ki jih trenutno vodijo na direkciji za vode in ministrstvu za naravne vire in prostor. Vprašanja o tem, kako komentira zamude, ali so te posledica neustreznega načrtovanja in vodenja projekta in kakšne bodo posledice zamud, smo naslovili tudi na pristojnega ministra Uroša Brežana, a ta do zaključka redakcije ni odgovoril na naša vprašanja.
Očitki o nekakovostnih projektih
V javnosti se sicer že dlje časa vrstijo kritike na račun neustreznosti načrtovanih protipoplavnih ukrepov. V Dnevniku smo že poročali o netransparentnosti pri izboru projektov in očitkih o škodljivih posegih v okolje. »Ključna težava pri pripravi protipoplavnih projektov na direkciji za vode je neseznanjenost z aktualnimi zakonskimi določili in direktivami evropske komisije pri pripravi razpisnih pogojev. Načeli 'na naravi temelječe rešitve' in 'ne škoduj bistveno' namreč nista več zgolj priporočili, pač pa zavezujoči izhodišči pri pripravi rešitev,« meni Grega Peer iz civilne iniciative Savinja. »Pri pripravi projektov v projektni dokumentaciji opažamo popolno neskladje z osnovnim konceptom. Tako zdaj v časovni stiski zasledimo absurde, kot je poskus direkcije za vode, da zastarele koncepte, kot so tako imenovani suhi vodni zadrževalniki, zavija v termin 'na naravi temelječe rešitve', kar je seveda popoln nesmisel. Na žalost se kratki roki za oddajo projektne dokumentacije za prijavo na razpis odražajo v tem, da so marsikje zopet na mizi projekti, ki so bili v preteklosti že zaustavljeni kot neustrezni,« je opozoril in dodal, da to velja tudi za projekt zagotavljanja poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki bi imel po njihovih ocenah škodljive posledice za kmetijstvo, okolje in biodiverziteto. Projekt je bil, kot pravi Peer, leta 2015 prav s tem razlogom s sklepom vlade že ustavljen, edina razlika med takratnim in današnjim projektom pa je, da je današnji še obširnejši.
