V Sloveniji je po zadnjih podatkih s konca marca 10.755 ljudi z zadržanimi pravicami v zdravstvu. Zaradi dolga pri prispevkih imajo brez plačila iz žepa dostop le do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči. Med njimi je 4.290 ljudi, ki so v takem položaju že več kot eno leto. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se zavzemajo, da se institut zadržanja pravic, ki ima lahko za posameznika izredno škodljive učinke, ukine. Priložnost za to vidijo ob aktualnem predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Nesorazmerne posledice
Med prebivalci z zadržanimi pravicami so po opažanju ZZZS ljudje brez stalnih prihodkov, ki ne izpolnjujejo pogojev, ob katerih bi jim prispevek plačevala država. Približno 15 odstotkov dolžnikov je samostojnih podjetnikov, ki so se znašli v težavah in pri katerih postopki davčne izterjave niso bili uspešni. V nekaterih primerih virov za poplačilo dolgov ni, v nekaterih pa postopek stečaja še ni zaključen. Finančna uprava RS (Furs) se vseskozi ukvarja z davčno izterjavo, a so pravice dolžnikov, čeprav ni kje vzeti, zadržane. »Menimo, da ukrep tem osebam povzroča nesorazmerne hude posledice,« so poudarili na ZZZS.
Prebivalci brez polnega dostopa do javnega zdravstva ostanejo po 30 dneh od prejema obvestila ZZZS o dolgu. Ljudi z zadržanimi pravicami je danes sicer manj kot pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka, ki je nadomestil nekdanje dopolnilno zavarovanje. Na zadnji dan leta 2023, torej tik pred spremembo ureditve, je bil v tem položaju 17.301 posameznik, pri 5666 ljudeh pa so bile pravice zadržane več kot eno leto.
Kot so spomnili na ZZZS, se je znesek dolga, ki je pogoj za zadržanje pravic, dvignil s 60 na 191,59 evra. Poleg tega so zavarovanci o zadržanju pravic zdaj predhodno obveščeni. V preteklosti je bil pogoj za takšno sankcioniranje že obstoj dolga, ob katerem so bile pravice zadržane takoj. Obdobji sta torej neprimerljivi, ugotavljajo na ZZZS. Pri čemer opozarjajo, da bi se ob bolj zaostrenih gospodarskih razmerah ali gospodarski krizi število ljudi z zadržanimi pravicami zagotovo precej povečalo. To se je že zgodilo v obdobju svetovne gospodarske krize med letoma 2009 in 2013, so izpostavili. Za odpravo zadržanja pravic so se zavzemali že pri pripravi zakonskih sprememb v letih 2017 in 2023.
V državnem zboru so že pred leti ukinili tovrstno kaznovanje otrok neplačnikov, za odrasle dolžnike pa sankcija za zdaj ostaja. Kot smo poročali, so se v zdravstvu že srečevali z bolniki, ki so ob zadržanih pravicah tudi ob resnih stanjih odlašali z iskanjem pomoči.
Dolgovi pri obveznem prispevku
Spomnimo, da lahko zadržanje pravic prebivalce doleti tudi zaradi dolga pri obveznem zdravstvenem prispevku. To velja tudi za odrasle, ki so zavarovani po sorodniku in so po ukinitvi nekdanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Poln dostop do zdravljenj lahko izgubijo tudi posamezniki, ki zaradi zavarovanja po sorodniku v preteklosti kljub starim dolgovom niso imeli zadržanih pravic.
Ali bodo na ministrstvu za zdravje odpravili sporno sankcioniranje dolžnikov, še ni znano. V javni razpravi o osnutku zakonske novele so prejeli več kot 40 odzivov zainteresirane javnosti, so sporočili. »Vse v javni razpravi prejete predloge in mnenja bomo skrbno preučili in po potrebi smiselno vključili v osnutek zakona,« so napovedali na ministrstvu za zdravje.
