Med stavko lahko kratko potegnejo tudi bolniki, ki jih zakonodaja izrecno ščiti, se je pokazalo v novomeški splošni bolnišnici. Na zdravstvenem inšpektoratu so v konkretnem primeru ugotovili, da v tej bolnišnici niso dosledno izvajali posegov, ki jih ni mogoče opustiti, ne da bi s tem tvegali nepopravljivo hudo okvaro bolnikovega zdravja ali smrt. Enako velja za storitve za starejše od 65 let, ki jih zakonodaja uvršča med skupine s posebno zaščito. Obveščanje pacientov, ki so zaradi stavke ostali brez datuma zdravljenja, pa glede na ugotovitve nadzora ni bilo takšno, kot bi moralo biti.
Inšpektorat se je na dogajanje odzval z ustno odločbo, kar ni presenečenje. Globe za kršitev člena zakona o zdravniški službi, ki med stavko nalaga opravljanje vseh storitev za nekatere posebej ranljive skupine bolnikov, namreč sploh niso predvidene. Šele v primeru, da v bolnišnici kasneje ne bi vzpostavili zakonitega stanja, bi lahko akterjem izrekli globo zaradi nespoštovanja ukrepov inšpektorja. Ta za pravne osebe znaša 1500 evrov, 500 evrov pa za odgovorno osebo pravne osebe ali za odgovorno osebo samostojnega podjetnika in posameznika. Možnosti, da bi začasno ignoriranje zakonodaje kogar koli udarilo po žepu, so tako majhne.
O nujnosti s konzilijem
Povod za omenjeni inšpekcijski nadzor je bila prijava pacienta, ki so mu odpovedali operativni poseg, pojasnjujejo v novomeški bolnišnici. O tem, kako nujno je potreboval poseg, brez katerega bi se mu stanje poslabšalo ali pa bi to vodilo v invalidnost, se nista strinjala anesteziolog in ortoped. V bolnišnici sicer zatrjujejo, da so vsi zdravniki, predstojniki sektorjev oziroma oddelkov in vodje administracije dobili navodilo o storitvah, ki jih je treba izvajati ne glede na stavko. Spomnili so jih tudi na obveznosti pri naročanju bolnikov na nove termine.
Po nadzoru zdravstvenega inšpektorata so na dolžnosti med stavko opozarjali ponovno, so pojasnili. Poleg tega je bolnišnica z odredbo vzpostavila sistem ugotavljanja zdravstvenih stanj, ki bi lahko v kratkem času privedla do nepopravljivih okvar zdravja. O tem zdaj odloča konzilij dveh zdravnikov ortopedov, so sporočili iz bolnišnice.
V zakonodaji manjkajo
posledice kršitev
Na novomeško zastopnico pacientovih pravic Zlato Rebolj se je obrnilo več bolnikov iz skupin, ki zaradi stavke ne bi smele biti prikrajšane. Eden od njih je brez pregleda na bolnišnični ravni ostal, čeprav je starejši od 65 let in ima raka, je pojasnila. Na njegovi napotnici je bila oznaka »zelo hitro«, ki jo je med stavkovne izjeme konec februarja uvrstil vladni odlok. »Oglašajo se ljudje, ki so jim termin odložili že pred stavko in so jih prenaročali, ob stavki pa se je to zgodilo znova. Ti bolniki so v hudi stiski,« je opozorila. Tudi v osnovnem zdravstvu ponekod ravnajo samovoljno, je razvidno iz pritožb. Enemu od bolnikov zdravnica na primer ni hotela napisati potrdila za zavod za zaposlovanje, da njegovo zdravljenje še vedno traja oziroma da je v bolniškem staležu, je pojasnila Reboljeva. Po njeni oceni bi bilo smiselno v zakonodaji, ki že določa izjeme med stavko zdravnikov, določiti tudi sankcije.
Obstoječa pravila niso nastajala z mislijo, da bi lahko stavka trajala tako dolgo kot sedanja, ugotavlja nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. »Pravila so bila zelo očitno napisana za nekajdnevno stavko. Zakonodajo bo treba dopolniti in v njej predvideti tudi posledice kršitev stavkovnih pravil,« je poudaril. Po Kebrovem mnenju pa bi bilo treba že sicer odgovoriti na vprašanje, ali je stavka, kadar so pravila kršena, legalna, pa tudi, ali je takšna stavka lahko plačana.
