Politični dokument, ki nima pravnih učinkov, obsega 35 točk, v katerih je na dolgo in široko opisano, kako se v evropskih državah, vključno s Slovenijo, krepijo skrajno desni ekstremizmi ter z njimi povezani neofašizem, neonacizem, rasizem in ksenofobija. Ob koncu pa je zapisan poziv predstavnikom vseh strank, naj se poenoteno odzivajo na pojav in širjenje skrajno desnih ideologij po Evropi ter da v skrajno desnih strankah oziroma organizacijah ne iščejo zaveznikov.
Poslanci so dokument potrdili s 45 glasovi za in sedmimi proti. Za so glasovali v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in SD, ne pa tudi v Levici, kjer so se vzdržali glasovanja. Poleg Mihe Kordiša so bili proti v NSi, v SDS pa niti niso bili v kvorumu. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je dejal, da v stranki prepoznajo namen, a da dokumenta ne morejo podpreti, pri čemer je bil kritičen do EU, ki da je z nenaslavljanjem problemov ljudi in zapostavljanjem politik socialne države sploh omogočila vzpon skrajne desnice v Evropi. Da je torej težava deklaracije, da krivdo zvrača izključno na skrajno desnico, zamolči pa odgovornost evropskih voditeljev in evropskih elit, težave pa je treba reševati v jedru.
Deljena mnenja glede deklaracije
Podobno je pred njim povedal tudi Miha Kordiš, nekdanji član Levice: »EU žal ni in nikoli ni bila projekt za mir. Zrasla je iz jeklarskega in premogovniškega kapitalističnega kartela. To svojo vlogo in prioritete vedno bolj agresivno izpolnjuje. Te prioritete pa so izkoriščanje malih, šibkejših, perifernih držav Evrope, kot je tudi Slovenija.« V razpravi dan prej so svoje mnenje delili tudi v preostalih strankah. Jonas Žnidaršič je v imenu SD dejal, kako je deklaracija jasno politično sporočilo, da morajo vse zmerne politične sile v Evropi združiti moči in preprečiti, da bi se opustošenje celine in neizmerno trpljenje ponovila.
Martin Premk iz Svobode je izpostavil, kako vzpon skrajne desnice ni zgolj problem Evrope, ampak tudi v Sloveniji, in kako desni skrajneži predstavljajo tveganje za varnost, vladavino prava in demokratični ustroj družbe. Eva Irgl (Demokrati) je bila v imenu skupine nepovezanih poslancev kritična, češ da je deklaracija ideološko enostranska in le še poglablja razlike v Sloveniji. »Z besedilom te deklaracije ste nas presenetili. Presenetili ste nas z delitvijo na tiste, ki so pravi in smejo misliti, in na tiste, ki ne smejo misliti in izražati svojih mnenj,« pa je predlagateljem v imenu NSi sporočila poslanka Vida Čadonič Špelič. Poslanska skupina SDS svojega mnenja o deklaraciji ni predstavila.
