Krščanski demokrati bodo po sedmih letih zamenjali predsednika stranke Mateja Tonina, ki je pred volilnim kongresom že sporočil, da se za nov mandat ne bo potegoval. Prihodnjo soboto bodo na Polzeli izbirali med dvema kandidatoma. Najverjetnejši četrti predsednik NSi je minister za infrastrukturo v prejšnji vladi in podpredsednik stranke Jernej Vrtovec, ki so mu podporo že napovedali v poslanski skupini, podmladku in gospodarskem klubu stranke ter v nekaterih regijskih odborih. Prav poslanec Vrtovec naj bi bil eden osrednjih akterjev afere, v kateri se stranki očita, da se je z donacijami podjetij obvodno financirala prek hišnega inštituta NSi. Svojo kandidaturo za položaj na čelu krščanske demokracije pa je napovedal tudi javnosti manj znani Anton Harej, nekdanji državni sekretar na kmetijskem ministrstvu in donedavni podžupan Nove Gorice. Glede na izjave obeh gre za spopad vizij prihodnosti stranke, ki kljub nasprotnim napovedim znova odpira vrata sodelovanju z Janezom Janšo.
Kandidata z različnima vizijama
Vrtovec stavi na to, da bi bila NSi, če jo bo prevzel, del tako imenovane razvojne koalicije. Pretendent za predsednika v javnih nastopih v zadnjem obdobju izpostavlja predvsem ukrepe za razbremenitve gospodarstva oziroma podjetnikov, ki jih po njegovem mnenju vlada Roberta Goloba duši z »novimi in novimi davki« ter birokratskimi ovirami. Novo Slovenijo vidi v koaliciji, večinsko sestavljeni iz desnosredinskih strank, a ne zapira vrat strankam levo od sredine. Harej je po drugi strani kritičen do koketiranja z nasprotnim polom in do politike sedanjega vodstva stranke, katere del je ves čas Vrtovec. Zagovarja bolj konservativno držo, v intervjuju za Domovino pa je dejal, da stranka premalo poudarja družino, veselje do življenja in osamosvojitvene vrednote. Poudarja tudi dostojen pokop žrtev povojnega nasilja. Hareju naši sogovorniki ne pripisujejo veliko možnosti.
Da je njegov uspeh manj verjeten, nam je povedala tudi nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak: »Harej je v stranki manj znani kandidat kot Vrtovec. Za predsednika stranke je pomembno, da ima vidno politično funkcijo in je v nenehnem stiku s svojimi poslanci ter na razpolago medijem. Zaradi tega je Vrtovec v prednosti pred drugim kandidatom. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da nam nekdo iz ozadja postavlja predsednika po svojih željah.« Glede slednjega so pri našem preverjanju nekateri naši sogovorniki v stranki neuradno poudarili, da Harej bolj ustreza Janševi SDS. S tega vidika vidijo tudi njegovo povezavo s podjetnikom Alešem Štrancarjem, simpatizerjem SDS, ki je pred leti prevzel tednik Domovina in je Harejevo kandidaturo že podprl javno.
Vrtovec je medtem zagotovilo nadaljevanja obstoječega kurza stranke. Pa ima tisto, česar nima oziroma ni imel Tonin? »Spremembe vodstva vedno prinesejo tudi novo energijo. Je priljubljen med člani NSi. V vlogi ministra za infrastrukturo se je zelo izkazal, zato ga tudi članstvo podpira. Že kot član podmladka stranke je bil zelo aktiven. Bil je tudi del ekipe, ki je reševala NSi in jo pripeljala nazaj v parlament. Je krščanski demokrat in ima rad stranko, ki jo dobro pozna. Ima tudi ideje, kako izboljšati delovanje stranke in njen rezultat na volitvah,« je poudarila Novakova. »Stranki bo koristila predvsem sveža energija. Tonin je bil odličen predsednik stranke, zelo se je naredil v zadnjih letih. Vendar je bil tudi ves čas podvržen hudim napadom z leve in z desne ter se je nazadnje žal moral umakniti. Vrtovec prinaša neki nov pristop, kakšnega, bomo v podrobnostih še videli. Sam mu povsem zaupam in bom na kongresu z veseljem glasoval zanj,« pa je povedal vidni član NSi Janez Pogorelec.
Preboj ali obstoj?
Pri tem član izvršilnega odbora v oceni sedanje pozicije stranke dodaja, da se ta vrača v zelo dobro kondicijo, da ji rejtingi znova rastejo in je na srečanjih čutiti vse večji zanos. Novakova prav tako meni, da je NSi v solidni kondiciji ter da je poslanska skupina zelo aktivna in opozarja na prava vprašanja. »Za Slovenijo bi bilo dobro, da bi bila NSi spet v slovenski vladi, saj ima dobre rešitve in tudi sposobne ter odgovorne ljudi na različnih področjih.«
Krščanski demokrati so sicer na zadnjih trojih parlamentarnih volitvah nadgrajevali svoj rezultat tako po številu osvojenih mandatov kot po številu prejetih glasov. Leta 2014 so osvojili pet poslanskih sedežev in 48.846 glasov, štiri leta pozneje sedem mandatov in 63.792 glasov, na zadnjih volitvah pa jim je 81.794 volilcev podelilo osem poslanskih mest. A karte so se na desnici s prihodom novih strank, predvsem Demokratov Anžeta Logarja, pomembno premešale. Se bo stranka na prihodnjih volitvah borila za obstoj ali preboj? »NSi ima trdno in zvesto volilno jedro, dober program, pretekle pozitivne in negativne izkušnje, zato njen obstoj ne bi smel biti ogrožen. Zagotovo pa se bo manjši del glasov prelil tudi k novim strankam. Delamo za to in verjamemo, da se bo del glasov s prejšnjih volitev prelil tudi k nam,« ocenjuje Novakova.
Ker ob nastajanju novih strank marsikoga v stranki skrbi drobljenje glasov, so sicer v NSi letos s SLS že pretresali, ali in kako bi lahko okrepili sodelovanje pred volitvami prihodnje leto. Na mizi sta bili takrat tako morebiten skupni nastop kot tudi širša predvolilna koalicija z Logarjem in stranko Fokus Marka Lotriča. Ti pogovori so zamrli, se pa zna po drugi strani zgoditi, da bi se v NSi z jesenskim odhodom Mateja Tonina s čela stranke znebili zavore, zaradi katere ne bi šli v koalicijo z Janševo SDS. »Tonin je prevzel politično odgovornost za tako politiko in odstopil z mesta predsednika stranke. Sprememba povsem v vrhu stranke pa še ne pomeni, da bomo omejeni zgolj na eno vlado. Precej verjetne so namreč tudi drugačne. Vse je odvisno od volilnih izidov. Morda pa se bo okrepil neki tretji blok,« pojasnjuje Pogorelec.
Težek nahrbtnik za Vrtovca
Oba sogovornika smo tudi vprašali, ali in kje je po njunem mnenju stranka v tem mandatu storila napako. Pogorelec ne pušča dvoma: »Kar se mene tiče, bi bilo veliko bolje, če bi bile sprejete predlagane spremembe ustave in volilnega sistema. V tem mandatu bi na tak način ne glede na opozicijsko vlogo imeli priložnost pokazati se kot ključni nosilci izjemno pomembnih in državotvornih projektov. Tu smo spremembe najprej predlagali, nato smo z njimi predolgo zavlačevali, nazadnje pa se po moji oceni povsem po nepotrebnem umaknili od njih. Škoda, ker je šlo za prave spremembe, ki bi Sloveniji zelo koristile.« Novakova glede tega, zakaj so v stranki nazadnje odstopili od sprememb ustave, še dodaja: »Bili so tudi močni zunanji pritiski, ki bi se v primeru podpore še močno povečali. To pa bi lahko ogrozilo stabilnost stranke.«
Pri tem ni skrivnost, da so to pritiski SDS, ki kot zagovorniki večinskega volilnega sistema močno nasprotujejo uvedbi preferenčnega glasu. Ko sicer govorimo o stabilnosti stranke, ne gre mimo tega, da NSi v zadnjem obdobju obremenjujeta dve aferi. Poleg omenjene, v kateri naj bi se NSi obvodno financiral prek inštituta Janeza Evangelista Kreka, še afera Knovs, v kateri policija v kazenski ovadbi štirim poslancem NSi očita, da so izrabili komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za pridobitev informacij, ali policija ob robu afere Dars prisluškuje njihovim strankarskim kolegom. V obeh primerih je v središču očitkov tudi Vrtovec. V NSi vse očitke zanikajo in jih vidijo kot poskus slabitve stranke pred kongresom in volitvami.
