Galerist Leon Pogelšek je danes medijem predstavil nedavno najdeno sliko slovenske slikarke Ivane Kobilca (1861-1926). Ženski akt, ki je po oceni nastal v 20. letih minulega stoletja, je certificiran s strani umetnostnega zgodovinarja Ferdinanda Šerbelja. Javnost ga bo imela prvič priložnost videti na Prešernov dan v Galeriji Kos.
Kot je pojasnil Pogelšek, je sliko našel njegov kolega iz ene od ljubljanskih galerij in jo kupil za »zelo smešen znesek,« saj lastnik ni pomislil, da bi lahko bila delo Ivane Kobilca. »Nekdo jo je našel, dal na spletni portal bolha, kjer jo je moj kolega videl in pomislil, da bi to lahko bilo nekaj dobrega ter jo kupil,« je povedal. Sam jo je nato naključno opazil pri njem. Ko ga je kolega vprašal za mnenje, je pomislil, da bi šlo lahko za delo Ivane Kobilca.
Slika je bila po njegovih besedah precej zanemarjena in umazana, zato jo je njihov restavrator očistil. Najdena je bila prepognjena v mapi, zato jo je bilo treba zravnati. Slednje je bil po Pogelškovih besedah najtežji del, a ker so bili nanosi barve zelo tanki, barva na srečo ni popokala in odstopila. Na sliki je nekaj drobnih retuš, a na nepomembnih mestih. Nekoč je bila slika od nekod izrezana. Ker slika ni bila napeta, so pa bila na platnu vidne luknjice od žebljičkov, ki so pričale o tem, da je nekoč bila napeta na podokvir, so sliko dublirali in napeli na nov podokvir.
Šerbelj, muzejski svetnik ter sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost in nekdanji kustos v ljubljanski Narodni galeriji, si je, kot je pojasnil Pogelšek, sliko najprej ogledal že pri njegovem kolegu ter se strinjal, da bi lahko bila delo Ivane Kobilca. Po tem, ko je naredil primerjavo z drugimi znanimi umetničinimi deli, pa je prišel do spoznanja, da gre za delo Ivane Kobilca, kar je tudi zapisal v svojem izvedeniškem mnenju.
Šerbelj je med drugim zapisal, da »akt sedečega dekleta z rokami dvignjenimi v zatilje najprej pritegne pozornost zaradi profesionalne izvedbe. Ne gre za dokončano delo, ampak za študijo, kjer slikarka tudi ni imela ambicije do zaključne izvedbe. V slikarstvu Ivane Kobilce namreč ne poznamo likovno dokončanega ženskega ali moškega akta.«
Dodal je, da so »taka nedokončana dela v pomenu študije pri Kobilci redki primeri, saj jih doslej poznamo le v treh 'izvedbah', ki se datirajo v leta pred prvo svetovno vojno.« Šerbelj meni, da »slika sodi v nekoliko kasnejši čas, verjetneje v dvajseta leta, za kar je najboljši kažipot nedokončan portret Otona Župančiča ali portret Ljubljanski meščan. To delo lahko uvrstimo v opus Ivane Kobilica.«
O tem po Pogelškovih besedah pričajo značilnosti same slike. Stil slikanja je identičen kot pri umetničinih delih, ki jih hranijo v zbirki Narodne galerije in drugih zbirkah. Poleg tega je v spodnjem delu slike opaziti črko x, podobna je tudi na nekaj drugih umetničinih delih, za katero sam meni, da gre v resnici na hitro narejen slikarkin podpis oziroma črko k.
Kdo je upodobljenka na sliki, ni znano. Pogelšek domneva, da gre za katero od umetničinih prijateljic. Praznina okoli akta, kot je vidna na sliki, pa je tipična za nemško slikarstvo od leta 1905 pa do 20. let minulega stoletja.
Kot je še povedal Pogelšek, sama postavitev akta spominja na pin-up modele, kot so bili po prvi svetovni vojni značilni v ZDA, kjer so se podobe žensk znašle kot okras na avtomobilih in letalih.
Slika po galeristovih besedah še ni ocenjena; sam njeno vrednost ocenjuje med 30.000 in 60.000 evri. Trenutno razmišljajo, da bi ga dali na dražbo v njihovi galeriji, in sicer 8. marca, saj gre za »ženski akt, zelo feminizirano sliko.« Širša javnost bo sicer sliko imela priložnost videti na Prešernov dan v Galeriji Kos v pasaži Nebotičnika, in sicer od 13. do 19. ure.
