Predsednik NSi Matej Tonin je povedal, da če želi koalicija uvesti preferenčni glas na državnozborskih volitvah, mora spremeniti zakon o volitvah v državni zbor tako, da ne bodo poleg sprememb zakona potrebne ustavne spremembe. In da bodo v tem primeru glasovi NSi zagotovljeni. »Če želi koalicija uresničiti željo ljudi, naj ukine volilne okraje, in ima glas NSi,« je bil jasen. Navedeno je prvak krščanskih demokratov izrekel v oddaji Tarča 19. junija letos. Poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice so nato 17. julija skupaj s podpisi poslanca italijanske narodne skupnosti in treh nepovezanih poslancev v parlamentarni postopek vložili nov predlog za uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah z ukinitvijo volilnih okrajev. Torej prav takšen predlog, pod katerega bi se, tako Tonin, podpisali v NSi.
Novo Slovenijo smo zato vprašali, ali so pripravljeni podpreti spremembo volilne zakonodaje. »Koalicija se je 2. julija letos s predlogom obrnila na NSi in nas vprašala, ali bi novelo zakona sopodpisali. Sporočili smo jim, da na našo podporo pri tem zakonu ne morejo računati. Že pred meseci smo namreč pojasnili, da ne podpiramo spreminjanja volilne zakonodaje, saj je do parlamentarnih volitev manj kot leto dni,« so odgovorili 21. julija. Tonin je sicer v omenjeni junijski Tarči v zvezi s tem povedal naslednje: »Beneška komisija (svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, op. a.) je postavila jasne smernice, da se leto dni pred volitvami volilne zakonodaje ne spreminja. Ampak nič zato, saj lahko volilno zakonodajo spremenimo za naslednji mandat. Koalicija pljune v roke in zakon lahko dobi podporo.«
Kot rečeno, koalicija je pljunila v roke, vložila zakon prejšnji četrtek, glede začetka veljavnosti zakona pa je v predlogu zapisano, da začnejo spremembe veljati »za prve volitve, razpisane vsaj eno leto po uveljavitvi tega zakona«. Torej gre za novelo, ki v vsakem primeru ne bi veljala za volitve v DZ prihodnje leto, pač pa na volitvah zatem. Po časovnici rednih volitev torej šele na parlamentarnih volitvah leta 2030. Stranko Mateja Tonina smo zato vprašali, kako to, da glede na izjave njenega prvaka ne podpirajo novega predloga. Odgovora včeraj do oddaje članka za objavo v tisku nismo prejeli.
Že drugi poskus v tem mandatu
To sicer ni prvi poskus uvedbe preferenčnega glasu za državnozborske volitve v tem mandatu. Največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda je januarja letos v DZ že vložila predlog spremembe zakonodaje, s katerim bi uvedli preferenčni glas. Takratni predlog so spisali prav v NSi. Med drugim je predvideval uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92. Po tistem predlogu bi bila še pred spremembami zakona o volitvah v državni zbor potrebna sprememba ustave. V obeh primerih pa je v parlamentu potrebna kvalificirana dvotretjinska večina, torej 60 glasov poslancev. Ta predlog je v državnem zboru padel.
Član izvršilnega odbora NSi in ustavni pravnik Janez Pogorelec je glede te situacije marca v intervjuju za Objektiv povedal: »Vztrajanje pri neuvedbi preferenčnega glasu se mi zdi popolnoma iracionalno. Gre za nekakšen strah pred Janšo, ki temu odločno nasprotuje. Tega strahu ne bi smelo biti, ampak bi morali suvereno narediti tako, kot je dobro za državo, in se pri tem požvižgati na Janšo. To svoje stališče odkrito zagovarjam tudi v organih stranke. Navsezadnje smo mi sami predlagali rešitev z 18 volilnimi enotami. Sam sem, tudi s kolegi iz stranke, zanjo resno garal in vem, da je dobra. Se pa bojim, da bomo v tej zgodbi na koncu mi krivi, če sprememb ne bo. Pri čemer pa sploh ni nujno, da bi bile spremembe ob naši podpori sprejete. Če bi bilo glasovanje, ni rečeno, da ne bi kdo izmed koalicijskih poslancev glasoval proti.«
Sedanji predlog koalicije sicer ne predvideva sprememb, ki bi zahtevale popravljanje ustave. Tokratni predlog predvideva zgolj ukinitev okrajev ob hkratni ohranitvi sedanjih osmih volilnih enot. Preferenčni glas bi bil neobvezen in relativen. »V NSi so umaknili podporo svojemu predlogu, zato sklepamo, da so tudi sami ugotovili, da morda ni treba tako korenito spreminjati volilnih enot, da se uvede preferenčni glas. Če vidijo možnost, da bi z amandmaji izboljšali našo verzijo, smo se pripravljeni pogovarjati,« je povedala poslanka Svobode Lucija Tacer. Po naših informacijah bi bila koalicija pripravljena pristati na verzijo z enajstimi volilnimi enotami.
