Državni zbor je včeraj, v četrtek, v okviru izredne seje obravnaval predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Razprava se je začela z obstrukcijo poslancev SDS. Poslanka Alenka Jeraj je opozorila, da je novela zakona o RTV Slovenija iz leta 2022 še vedno predmet ustavne presoje. »Kljub temu je vlada v parlament prinesla nov predlog sprememb in dopolnitev zakona. Predlagali smo, da se točka umakne z dnevnega reda, a se to ni zgodilo, prav tako nismo pridobili mnenja zakonodajno-pravne službe, zato pri tej točki ne bomo sodelovali,« je dejala.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je odgovorila, da »samo dejstvo, da je glede nekega zakona pred sodiščem postopek glede njegove ustavnosti, nima nobenega vpliva na novelo, ki se obravnava«, zato so sejo po odhodu poslancev SDS nadaljevali.
Koalicija za, NSi proti
V Svobodi so podporo noveli utemeljevali s potrebo po stabilnejšem financiranju javnega zavoda in večji preglednosti porabe sredstev. V Socialnih demokratih in Levici so podporo utemeljili še z vidika neodvisnosti javnega medija in ustavne pravice javnosti do obveščenosti. Poslanka Levice Tatjana Greif je ocenila, da novela omogoča »stabilno, javnofinančno neodvisno in strokovno vodeno prihodnost javnega servisa«. Koalicija bo zato novelo podprla, prav tako sta podporo napovedala poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti.
V Novi Sloveniji pa so bili do novele bistveno bolj kritični. Poslanec Janez Žakelj je opozoril, da predlog ne prinaša odgovora na vprašanje, zakaj je vlada zakon v parlament poslala po skrajšanem postopku, prav tako pa po njegovih besedah ni jasno, zakaj se je z novelo čakalo do konca mandata. Po njegovem mnenju zakonsko predvidena sredstva »nikakor ne zagotavljajo ne stabilnega ne zadostnega financiranja RTV Slovenija«. Ob tem je poudaril, da novela prinaša zgolj 1,6 milijona evrov več kot letos, medtem ko bodo »stroški plač zaradi plačne reforme višji za približno 5,6 milijona evrov, skupaj z božičnico skoraj sedem milijonov«.
Žakelj je bil kritičen tudi do sprememb pri upravljanju, saj finančni odbor po novem ne bo več zgolj posvetovalno telo sveta RTV, temveč bo dobil polno nadzorstveno funkcijo nad finančnim poslovanjem zavoda. Pri tem se je skliceval tudi na opozorila predsednika sveta RTV Gorana Forbicija, da s tem »politika znova vstopa na RTV, ne skozi stranska vrata, temveč kar skozi glavna, saj vlada imenuje dva člana finančnega odbora, ta pa dobi odločilnejšo vlogo kot doslej«. V Novi Sloveniji so zato napovedali, da novele ne bodo podprli.
Stabilno še ne pomeni zadostno
Kritični do novele ostajajo tudi sindikati RTV Slovenija, ki opozarjajo, da dodatna sredstva še ne pomenijo dolgoročne finančne avtonomije, saj zakon ne uvaja samodejnega usklajevanja RTV-prispevka z inflacijo. Podobno opozarja profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, ki meni, da brez sistemskega usklajevanja prispevka z inflacijo javna radiotelevizija ostaja finančno ranljiva. Kot je dejal, »vztrajati pri skoraj enakem RTV-prispevku kot pred dvajsetimi leti preprosto ni vzdržno«. O amandmajih in končnem besedilu novele bodo poslanci odločali na današnjih glasovanjih.