Na upravni enoti na Linhartovi cesti v Ljubljani je danes potekal posvet o preureditvi področja osebne asistence, ki ga bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predvidoma do poletja. Na ministrstvu menijo, da je sedanji sistem nepregleden in da v veliki meri ne dosega namena. Okrepiti želijo tudi nadzor nad izvajalci. Spomnimo, da je v zadnjem obdobju že napoved posega v ureditev sprožila kritike in nasprotovanja. Odprla so se namreč vprašanja, kaj sploh je osebna asistenca, kaj so njene alternative, kako bi morala država poskrbeti za invalide, na mizi pa je tudi finančna vzdržnost sistema.
Zakon namreč v izhodišču predvideva osem milijonov evrov na leto za osebno asistenco, toda stroški zanjo so se po navedbah ministrstva od leta 2019 dvignili za 25-krat, na 200 milijonov v letošnjem letu. Točka največjega razhajanja je bil predlagani pogoj aktivnosti posameznika pri koriščenju osebne asistence. Pojavile so se namreč interpretacije, da bodo tisti uporabniki, ki niso aktivni iskalci zaposlitve, se ne šolajo z namenom zaposlitve ali niso kako drugače aktivni, izgubili pravico do osebne asistence. Ministrstvo je na današnjem posvetu pomirilo predstavnike invalidov: aktivnost kot kriterij pri dodeljevanju števila ur osebne asistence se bo upoštevala, a ne bo tako stroga, da bi bil kdor koli izključen pri pravicah.
»Na določenih točkah še nimamo čisto enakih pogledov, vendar se nadejam, da bodo z zakonom, ko bo ta enkrat v javni razpravi, zadovoljni tako uporabniki kot izvajalci osebne asistence,« je ocenil minister za delo Luka Mesec. Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Mateja Toman pa je dejala, da so v delovni skupini na ministrstvu zelo zadovoljni, da razprave ne gredo v smeri varčevanja, saj je bilo v javnosti kar nekaj bojazni, da bodo šle spremembe izključno v tej smeri, se pravi zmanjševanja ali celo odvzemanja pravic. »Naša prva zaveza v okviru delovne skupine, ki se je držimo ves čas, je, da se nikomur nič ne odvzema, dokler mu ni mogoče zagotoviti morebitnih ustreznejših komplementarnih storitev,« je poudarila.
Strožji kriteriji za izvajalce
Mesec je še izpostavil, da je problem trenutnega sistema slab nadzor nad izvajalci, da se je v zadnjih letih finančni okvir povečal za skoraj 25-krat in da se je v nekaterih točkah izrodil v tržno storitev. Zaradi tega nameravajo zaostriti merila za izvajalce. Med drugim bodo določili tudi potreben delež invalidov v upravnih organih izvajalcev osebne asistence. Po enem od predlogov naj bi osebno asistenco izvajal le en družinski član, »ker ta storitev ne sme družbeno deaktivirati cele družine«.
Razprava je potekala tudi o drugih storitvah socialnega skrbstva. »Naš cilj je storitve skrbstva dodelati na način, da bodo lahko vsi, ki se jim kar koli zgodi v življenju ali pa se že rodijo z okvarami, živeli čim bolj polno življenje,« je poudaril minister Mesec. Pomembna sta razvoj in opredelitev komplementarnih storitev; del tega je tudi sistem dolgotrajne oskrbe. Cilj je uporabnikom ponuditi nabor storitev, ki bi jih koristili v skladu s svojimi potrebami. »Naša naloga je razviti paleto storitev, ki gredo od družabništva in pomoči na domu do vseh tistih skupin, ki danes niso zajete v storitve osebne asistence. Govorim o mlajših od 18 let in starejših od 65 let.« Sem sodi tudi vključevanje posameznikov v družabne dejavnosti; kot primer dobre prakse so bili navedeni večgeneracijski in dnevni centri.
