Na pripravo novele zakona o osnovni šoli se je odzvala tudi skupina pedagoških strokovnjakov, ki izvajajo pouk v šolah. »Menimo, da je predlagana novela zakona popolnoma nepremišljena in bi še poglobila stiske otrok in izvajalcev vzgojnega in izobraževalnega procesa ter pripeljala do zloma vzgojno-izobraževalnega sistema v osnovni šoli,« je zapisano v predgovoru pisma ministru za vzgojo in izobraževanje Darju Feldi, ki so ga med drugimi podpisali profesorica angleščine in geografije Adina Deučman, profesorica zgodovine in sociologije Bojana Pustinek, upokojena magistrica pedagoških znanosti in profesorica razrednega pouka Majda Rižnar, magister, profesor slovenščine in diplomirani južnoslavist Andraž Stevanovski, pomočnica vzgojiteljice Mojca Jesenko Razinger in učiteljica dodatne strokovne pomoči dr. Karmen Pevc.
Obremenitve v šolah
»Kot učitelji praktiki, ki postajamo vse bolj samo še izvajalci politične volje, ostro nasprotujemo predlaganim spremembam zakona o osnovni šoli in vas pozivamo, da pri oblikovanju dopolnitev in sprememb v prvi vrsti upoštevate učitelje iz prakse,« so sporočili ministru.
Med trinajstimi predlogi za funkcionalno osnovno šolo navajajo predlog za ukinitev devetletke in prehod nazaj na osemletno osnovno šolo. Otroci naj gredo v prvi razred ponovno s sedmimi leti, saj večina otrok še ni kognitivno dovolj razvita niti čustveno dovolj zrela, da bi zmogli usvajati zahtevano znanje in veščine, so zapisali pedagoški strokovnjaki. Ob tem predlagajo ponovno uvedbo »male šole« v zaključnem letu vrtca. Ta naj bi otrokom omogočala dovolj gibanja, osnovnega učenja skozi igro, čim več preživljanja časa v naravi brez stika z računalniškimi zasloni in razvijanje grafomotoričnih spretnosti.
Nadalje avtorji pisma opozarjajo, da sedanji neobvezni izbirni predmeti, ki naj bi z novelo zakona postali obvezni, »predstavljajo dodatno obremenitev otrok, ki onemogoča uspešno usvajanje osnovnih znanj in veščin«. Predlagajo, da naj predmetnik prve triade obsega zgolj predmete slovenski jezik, matematiko, spoznavanje okolja, šport, glasbo in likovno umetnost.
Zaskrbljeni so zaradi poglabljanja razlik med otroki že v prvih treh letih šolanja. »Primer tega je učenje tujega jezika kot obveznega učnega predmeta že v drugem razredu,« je zapisano v pismu. Ob tem so avtorji kritični do namere ministrstva, da bi z novelo zakona pouk tujega jezika uvedli v prvi razred osnovne šole. Avtorji opažajo tudi povečevanje stisk: povečevanje anksioznosti, depresije, samopoškodovanja, agresivnosti med otroki. Po njihovem mnenju so stiske povezane s preobsežnim predmetnikom v tretji triadi osnovne šole. »Številčno ocenjevanje obveznih izbirnih predmetov predstavlja dodaten nepotreben stres, ki ga odločevalci vztrajno ignorirajo,« so sporočili ministru.
Množica predlogov
V pismu predlagajo tudi ukinitev nacionalnih preverjanj znanja, saj to predstavlja »dodatno obremenitev učencev in učiteljev v času pridobivanja in zaključevanja ocen«. Nacionalno preverjanje znanja po njihovem mnenju predstavlja »implicitno kontrolo učiteljev oziroma šol, ki pa jo je mogoče izvajati na bolj human in cenejši način«.
Med predlogi so našteti še uvedba sprejemnih izpitov v srednje šole, večja podpora otrokom s posebnimi potrebami in okrepitev šolskih delavcev s strokovnjaki za področje inkluzije in integracije, predlog za sodelovanje ministrstva in izvajalcev pri dogovorih o šolanju na domu, bolje opredeljeno vključevanje otrok tujcev v osnovno šolo, zaposlovanje kliničnih psihologov in psihoterapevtov zaradi naraščanja stopnje nasilja v šolskem okolju ...
Na ministrstvu za šolstvo in zavodu za šolstvo se do zaključka pisanja članka niso odzvali na našo prošnjo za odziv na opozorila pedagoških strokovnjakov. Z zavoda za šolstvo pa so sporočili, da bodo odziv Dnevniku posredovali danes.
Odprtost za pobude
Na učiteljsko pobudo se do včeraj še ni mogel konkretno odzvati niti predsednik delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, profesor dr. Janez Vogrinc, saj pobude še ni utegnil preučiti. »Delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja prejema veliko pobud in predlogov s strani praktikov in tudi tistih, ki se znanstvenoraziskovalno ukvarjajo s področjem vzgoje in izobraževanja. Vse pobude skrbno preučimo in po potrebi pošiljatelje pobud tudi povabimo na sestanek oziroma na dogodke, ki jih organiziramo in na katerih lahko predstavijo svoje poglede,« je sporočil. »Pomembno je, da prisluhnemo vsem, ki imajo konstruktivne predloge za posodobitev našega vzgojno-izobraževalnega sistema. Želimo oblikovati predloge, ki bodo strokovno utemeljeni in jih bodo sprejeli tudi praktiki ter širša javnost,« je dodal.
Vogrinc je pojasnil še, da delovna skupina, iz katere je v preteklih tednih zaradi nasprotovanja potezam ministrstva protestno izstopilo petnajst strokovnjakov, ostaja operativna, saj v njej še naprej deluje oseminštirideset članov. »Novih članov za zdaj še nismo imenovali, se pa dogovarjamo s štirimi člani, ki jih bomo v prihodnjih dneh uradno vključili v postopek oblikovanja nacionalnega programa,« je pojasnil Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. »Preostali člani nadaljujejo delo, z enako časovnico in nespremenjenim ciljem – do začetka naslednjega leta pripraviti kakovosten program razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji za naslednje desetletje,« je zagotovil Vogrinc.
