»Ker se na ZVKDS zavedamo pomena športa za slovenski narod, smo sprejeli odločitev, da se turnir lahko izjemoma izvede na lokaciji Trg republike v Ljubljani, seveda ob danih pogojih popolne reverzibilnosti za to potrebne infrastrukture in vrnitve trga po končani prireditvi v obstoječe stanje,« so odločitev o postavitvi igrišča kljub prvotnemu nasprotovanju pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Organizatorji so sicer na novinarski konferenci, kjer so pred nekaj tedni predstavili lokacijo turnirja, pojasnili, da so najprej zaprosili za dovoljenje za postavitev igrišča na Trgu republike, a je ZVKDS njihovo prošnjo zavrnil. Na ZVKDS odgovarjajo, da prošnje junija niso prejeli in da navedbe organizatorjev ne držijo. Novo lokacijo, ki je bila takrat park Zvezda, so nato izbrali v sodelovanju z županom Zoranom Jankovićem.
Na sporno odločitev ZVKDS se je odzval tudi arhitekt in urbanist Arne Vehovar, ki je prepričan, da ta kaže na skrajno nenačelnost zavoda. »V čem je pravzaprav Trg republike manj sporen kot park Zvezda? Razlikuje se le v tem, da ni vključen v Unescovo zaščito. Ali to pomeni, da bi brez Unescove zaščite soglašali tudi z igriščem v Zvezdi?« je dejal. Ob tem je dodal še, da je po njegovem mnenju z vidika države in mesta Ljubljana izbira te lokacije še bistveno slabša. Poudaril je, da se je ob takšni odločitvi vredno vprašati, ali je v tej državi res mogoče kupiti čisto vse.
Kongresni trg namenjen izbranim javnim prireditvam
Odločitev zavoda za varstvo kulturne dediščine, da Teniški zvezi Slovenije ne izda soglasja za postavitev začasnega teniškega igrišča v parku Zvezda, je organizatorje turnirja presenetila, saj do zdaj z izvajanjem športnih prireditev v središču mesta organizatorji niso imeli težav. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali so bili dogodki, ki so se v preteklosti dogajali na spomeniško varovanih območjih v središču Ljubljane, izvedeni brez potrebnih soglasij ZVKDS. Kongresni trg je namreč samo v tem letu gostil že dogodek Odbito, povezan z akrobatiko in košarko, svetovno prvenstvo v akrobatskem zabijanju, start kolesarske prireditve Barjanka Hervis in tekmovanje v breakdanceu. Podobni športni dogodki so se dogajali tudi drugod v središču mesta: Ljubljanica je bila prizorišče odbojke na vodi, ta konec tedna pa bo gostila tudi tekmovanje v balvanskem plezanju. Ljubljančane pa v zadnjih tednih razburja tudi Festival bosanske kuhinje na Prešernovem trgu.
Kot so pojasnili na ZVKDS, so ob uvrstitvi Plečnikovih del na seznam Unesco na predlog ministrstva za kulturo imenovali posebno delovno skupino, ki spremlja in usmerja posege na Plečnikovi dediščini. Skupina izdaja tudi soglasja za izvedbo prireditev na Kongresnem trgu, ki je po pojasnilu ZVKDS že od 19. stoletja namenjen javnim izbranim prireditvam. »Določeni dogodki oziroma infrastruktura za izvedbo dogodka pa lahko še posebej ohromi prehodnost javnega mestnega prostora, ki je tu izredno pomembna komponenta, s težko mehanizacijo, ki je potrebna za postavitev in realizacijo. V takih primerih pa prihaja do velikih obremenitev, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za poškodovanje elementov trga, ki je bil celovito obnovljen,« so zapisali.
Določiti rabe trgov in ulic
Med odločanjem so bili člani delovne skupine pozorni tudi na prehodnost trga in njegovih posameznih delov. Ugotovili so, da je prehodnost ob postavitvi teniškega igrišča močno omejena, kar pa je v nasprotju z bistvenim pomenom trga, zaradi katerega je bil tudi uvrščen na seznam svetovne dediščine Unesco. V izognitev podobnim situacijam v prihodnosti so na ZVKDS sprejeli odločitev, da Mestni občini Ljubljana in drugim pristojnim institucijam podajo predlog o skupni opredelitvi možnih lokacij in pogojev za izvedbe prireditev na z varstvenim režimom varovanih trgih mesta Ljubljane.
Podobno pobudo je mestni občini pred časom že predlagal nekdanji podžupan Janez Koželj. Eden od projektov, ki je bil, kot je pred leti v intervjuju za Dnevnikov Objektiv povedal Koželj, že v preteklosti »najbrž napaka«, je bila postavitev vodnega tobogana na Kongresnem trgu. Približno 150-metrski tobogan z dvema drčama so pred Slovensko filharmonijo za dva dni postavili poleti 2016, njegov osrednji namen pa naj bi bil ozaveščanje o trajnostnem razvoju in ohranjanju čiste pitne vode v sklopu programa zelene prestolnice Evrope. Tedaj je dejal, da bodo »v prihodnje bolje presodili, kaj bomo dovoljevali.«
Kot nam je včeraj povedal Janez Koželj, si je že v preteklosti prizadeval, da bi v mestu določili, kateri trgi in ulice bi bili namenjeni za določene dejavnosti, a tega do zdaj na MOL še niso uredili.
