V novo šolsko leto bo 1. septembra vstopilo 190.001 osnovnošolcev, od tega 19.935 prvošolcev (lani 20.173). V srednješolske programe je vpisanih okoli 88.0000 dijakov, novincev je 25.064. V šolske klopi bodo sedli ob upoštevanju številnih novostih, ki so, kot poudarjajo na šolskem ministrstvu, usmerjene v kakovost vzgoje in izobraževanja ter v aktivnosti za izboljšanje učnega okolja.
Spremembe so opredeljene v zakonu o osnovni šoli, ta pa določa tudi jasneje določene dolžnosti in odgovornosti učencev ter strožje ukrepe ob njihovih kršitvah. Ena od najtežje pričakovanih novosti je omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav v času izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Te bodo odslej učencem na voljo le za potrebe pouka in iz zdravstvenih razlogov, o njihovi uporabi pa bo odločil strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma posamezno dejavnost.
Uradno dovoljenje za pregled šolskih torb
Sprememba zakona določa tudi pravno podlago za pregled in odvzem osebnih stvari učencev in dijakov v primeru suma posedovanja prepovedanih oziroma nevarnih predmetov (nož, pištola, pirotehnični izdelki, elektronske cigarete, droge, denar...). Ukrep je namenjen preprečevanju vnosa teh predmetov v šolski prostor, zakon pa določa tudi odgovornost staršev ter jim nalaga dolžnost nadzora nad predmeti, ki jih učenci prinašajo v šolo.
Strokovni delavec šole bo lahko pregled osebnih učenčevih stvari izvedel zgolj pod pogojem, da je tovrsten ukrep ustrezno opredeljen v hišnem redu šole in je postopek pregleda natančno opisan v pravilih šolskega reda, pregledi šolskih torb ali drugih osebnih predmetov pa bodo lahko izvedeni izključno pri posamezniku, za katerega se sumi, da ima pri sebi predmete, s katerimi bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma zdravje in življenje drugega.
Okrepljeno zagotavljanje varnosti
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) so ob predstavitvi aktualnih ukrepov in aktivnosti pri zagotavljanju varnega okolja v vzgojno-izobraževalnih zavodih poudarili, da sprejeta novela zakona o osnovni šoli prvič jasno in celovito ureja področje varnosti, discipline in odgovornosti vseh deležnikov.
Na ministrstvu so sicer že pred dvema letoma posodobili tudi protokol za obravnavo medvrstniškega nasilja in protokol za obravnavo spolnega nasilja. Spomnili so, da zavod za šolstvo nudi strokovno podporo, izvaja usposabljanja in koordinira celostni model varnega učnega okolja, ki temelji na socialno-čustvenem učenju, in da je šolski inšpektorat medtem povečal število nadzorov, kar da izboljšuje pravočasno ukrepanje.
Posodobitve v primeru groženj z nasiljem
Med šolskim in notranjim ministrstvom ter policijo je bil lani sprejet tudi dogovor o uporabi protokola obveščanja in ukrepanja v primeru grožnje vzgojno-izobraževalnim zavodom. Letos so ta protokol posodobili, vzpostavljena pa je tudi možnost hitrega obveščanja prek SMS sporočil, s čimer imajo šole in vrtci jasno opredeljene postopke, hkrati pa strokovno podporo policije in ministrstev.
Pomemben korak k zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih po novem zagotavlja tudi osvežen zakon o šolski inšpekciji. Kot pojasnjujejo na MVI, ta odslej deluje tudi kot evalvacijska in svetovalna služba, ki med drugim aktivno podpira zavode pri pravočasnem odzivanju na tveganja za nasilje, zanemarjanje ali kršitve pravic otrok.
Mešani odzivi
Posodobljen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) med drugim prinaša dolgo časa pričakovano zagotovilo stabilnega financiranja slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, ter uveljavlja tudi postopek imenovanja ravnateljev. Ta je odslej enofazen, kar pomeni, da bo minister odslej podal soglasje o imenovanju po končanem postopku imenovanja na svetu zavoda. Soglasje bo lahko zavrnil zgolj v izjemnih primerih, ko bo šlo za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek, minister pa bo lahko ravnatelje tudi razrešil.
Nekatere šolnike ob tem skrbi možnost politizacije šolstva, še več nejevolje pa nekaterim ravnateljem in učiteljem predstavlja uvedba prenovljenega koncepta razširjenega programa (RaP). Kljub njihovim opozorilom, da zadeva v praksi ne deluje, kot je bilo zamišljeno, bo v RaP v novem šolskem letu vstopilo 80 dodatnih osnovnih šol. Ob uvedbi novosti najbolj skrbijo organizacijski, finančni in kadrovski vidiki.
S ponedeljkom bo tako v RaP vključenih že 224 od skupno 457 osnovnih šol, medtem ko se bodo ostale šole v koncept postopoma vključevale do šolskega leta 2028/2029.
Največ izzivov z iskanjem kadrov
»Učitelji in drugi delavci prehajajo med šolami in iščejo službe bližje svojemu domu, drugi iz šol odhajajo zaradi drugih razlogov, zato je dogajanje v šolah do 1. septembra še bolj pestro kot sicer. Žal tudi ministrstvo oziroma zakonodajalci nimajo čarobne palice, s katero bi privabili nove mlade ljudi, ki bi se odločili za naš poklic. Če bi kot družba prepoznali njegovo pomembnost, bi bilo drugače,« je dejala Mojca Mihelič.
Učitelja razrednega pouka, čistilko in kuhinjsko pomočnico so pred dnevi še vedno iskali tudi na OŠ Jakoba Aljaža Kranj. Tamkajšnja v.d. ravnateljice mag. Helena Mazi Golob je vesela, da so ostala delovna mesta uspeli zapolniti in da so na šoli dobro pripravljeni na vse novosti. Glede omejitve rabe elektronskih naprav v šoli kranjska ravnateljica meni, da je zelo pomembna tudi vzgoja za odgovornost.
»Vsaka stvar se lahko sprevrže v negativno, če jo uporabljamo na negativen način. Tudi odgovorne uporabe telefonov se je možno naučiti, a se mi zdi, da na tem področju malo popuščamo in so zato potrebni ukrepi. Sicer pa spremembe običajno na začetku prinesejo malce nervoze, a se kasneje negotovost umiri, novosti pa so dobro sprejete tako med učitelji kot učenci,« meni Helena Mazi Golob.
