Kot so navedli viri, se je dansko predsedstvo Sveta EU odločilo, da odločanje o izhodišču za pogajanja z evropskim parlamentom o predlogu uredbe, v javnosti znane tudi kot »chat control« oziroma »nadzor klepeta«, umakne z dnevnega reda torkovega zasedanja notranjih ministrov članic. Obravnavo bodo po neuradnih informacijah nadaljevali na tehnični ravni.
Ni dovolj široke podpore
Tako očitno dansko predsedstvo še vedno ni našlo zadostne večine za potrditev tako imenovanega splošnega pristopa, na podlagi katerega bi se Svet EU o uredbi pogajal z evropskim parlamentom. Za potrditev potrebujejo podporo najmanj 15 držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU.
Pogajanja se vrtijo predvsem okrog tega, v kolikšni meri in pod kakšnimi pogoji bi lahko pristojne oblasti z namenom preprečevanja širjenja fotografij in videoposnetkov spolnih zlorab otrok spremljale oziroma nadzorovale spletno komunikacijo posameznikov. Kritiki očitajo, da bi oblasti s takšnimi ukrepi posegle v zasebnost komunikacije med uporabniki in povsem odpravile smiselnost aplikacij za šifrirano pošiljanje sporočil.
Slovenija predloga ne podpira
Slovensko notranje ministrstvo je sredi preteklega tedna sporočilo, da predloga v trenutni obliki ne podpira. Poudarili so, da se Slovenija zavzema za pravo ravnovesje med zaščito otrok in posegom v temeljne pravice.
Končna različica novih pravil za boj proti spolnim zlorabam otrok, ki jih je evropska komisija predlagala leta 2022, bo sicer znana šele po koncu pogajanj med državami članicami in evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel že pred dvema letoma.
Na komisiji so v začetku septembra instituciji pozvali k čimprejšnjemu sprejetju zakonodaje, saj bo začasna uredba, ki se uporablja trenutno, aprila prihodnje leto nehala veljati.
