Politika se še naprej neuspešno vrti okoli izbire novega guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v skladu s svojo pristojnostjo za položaj vodje na vrhu centralne banke v sedmem poskusu pred parlamentarne stranke postavila bančnico Jano Benčina Henigman. Pri čemer dogajanje v zadnjih dneh daje misliti, da do popuščanja ne bo prišlo. Kvečjemu so odnosi med največjo koalicijsko stranko in pa uradom predsednice znova povsem naelektreni. Prejšnji teden sta predsednica republike in vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič govorili o postopkih iskanja novega guvernerja. V uradu predsednice so nato zapisali, da je bil dogovor, da v roku enega tedna predlagajo najmanj dve novi primerni imeni, a je poslanska skupina Svoboda to nato zanikala, češ da je bil to zgolj predlog predsednice, kar so zapisali v pismu predsednici, ki so ga poslali tudi medijem.
Banka Slovenije tako že od začetka januarja, ko se je iztekel mandata Boštjanu Vasletu, nima guvernerja s polnimi pooblastili. Odtlej jo vodi namestnik Primož Dolenc. Predsednica namreč doslej še z nobenim kandidatom ni prepričala koalicije oziroma Gibanja Svoboda, ki vztraja pri svoji kandidatki, državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec. Nje pa zaradi pomislekov o konfliktu interesov Pirc-Musarjeva ne namerava predlagati. Na drugi strani v Svobodi, kjer ne odstopajo od svoje izbranke, doslej tudi niso dobro pojasnjevali, zakaj kandidati, ki jih je predlagala Pirc-Musarjeva, niso ustrezni. Predsednica je v odzivu na omenjeno pismo zavrnila očitke, da se izogiba odgovornosti ali ne razume svojih pristojnosti. »Vodji poslancev Svobode sem dejala, da sem o novih predlogih poslanske skupine pripravljena razmisliti. To sem storila kot izraz zaupanja in v želji, da bi naposled skupaj našli kandidata, ki bi imel zadostno podporo za izvolitev,« se je odzvala predsednica.
Svoboda predsednici svetuje ponovitev razpisov
V SD in Levici medtem v nasprotju s Svobodo kljub podpori Saši Jazbec kot koalicijski prvi izbiri ne izključujejo podpore potencialnemu drugemu ustreznemu kandidatu. Je pa podobno zapletena še naprej tudi zgodba z novim varuhom človekovih pravic, kjer kandidat za izvolitev potrebuje 60 poslanskih glasov, zaradi česar so potrebni tudi glasovi opozicije. Tudi Marko Starman, ki ga je poslancem v sredo kot potencialnega kandidata za varuha predstavila predsednica, bo sila težko pridobil podporo za izvolitev. Sedanjemu direktorju Krajinskega parka Strunjan ter nekdanjemu večkratnemu državnemu sekretarju na ministrstvu za pravosodje so namreč podporo že odrekli v SD, v Levici pa bi jo »težko« zagotovili.
V Svobodi, kjer so do predloga zadržani, kot najboljšo možnost medtem vidijo ponovitev razpisa. »Enako kot pri mestu za guvernerja Banke Slovenije mislim, da morda ne bi bilo napak, da predsednica razmisli o ponovitvi razpisa ali pa eventualno tudi o kandidatih, ki so se prijavili na prvi razpis,« so dejali v zvezi z izborom varuha človekovih pravic. Opozicija predloga za zdaj ne komentira. Spomnimo, da je bilo pred tem v igri za to mesto tudi ime dosedanje namestnice varuha Dijane Možina Zupanc, ki pa je junija s 53 glasovi za ostala brez zadostne podpore za imenovanje na ta položaj.
