V skladu s poslovnikom lahko predsednik državnega zbora izredno sejo skliče, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje (redna, 33. seja, se bo začela le tri dni po izredni, 7. julija). To je denimo v primeru sprejemanja zakona po nujnem postopku, če je odločitev državnega zbora vezana na rok, določen z ustavo ali pogodbami, na katerih temelji Evropska unija, v primeru razglasitve vojnega ali izrednega stanja v državi … »Državni zbor dela v veliki večini na izrednih sejah. To je nedopustno. Nobenih izrednih razmer ni: ni vojne, ni lakote, ni epidemije,« je na ponedeljkovi seji kolegija predsednice državnega zbora bentil vodja poslancev Nove Slovenije Janez Cigler Kralj.
Državni zbor postaja urgenca
Uprl se je, kot je pojasnil, ker na izredne seje uvrščajo tudi zakone, ki delijo in odpirajo številna strokovna vprašanja. Med njimi je izpostavil prav predlog novele zakona o zaščiti živali, ki ga državni zbor v slabih petih letih spreminja že četrtič. Nekaterih na hitrico uzakonjenih sprememb tega zakona v praksi ni mogoče izvajati, nekatere pa je ustavno sodišče celo razveljavilo. Glede na vnovično obilje pripomb zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora je velika verjetnost, da bo v marsičem težko izvajati tudi to zakonsko novelo, ki se ji ob odločni podpori vseh treh koalicijskih poslanskih skupin obeta zanesljiva potrditev.
Da je treba še eno spremembo zakona o zaščiti živali obravnavati na izredni seji državnega zbora, in ne v miru ter premišljeno na kateri od rednih sej, so zahtevali prav poslanke in poslanci Svobode, SD in Levice. Urgentno sprejetje tega zakona je po njihovem prepričanju nujno zato, ker z 31. decembrom 2028 uvaja prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, zato bi imeli rejci (nekaj dni) manj časa za preusmeritev v alternativne reje, če bi zakon sprejeli na redni seji.
Trpinčenja dolgo časa niso videli, zdaj se jim mudi
Toda ne pozabimo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (uprava) prepovedi reje kokoši nesnic v kletkah sprva sploh nista nameravala vnesti v ta zakon. To sta storila tik pred zdajci, zato je za 27. januar 2025 napovedani začetek njegove javne obravnave nekoliko zamujal. Sledila sta zahtevam zaščitnikov živali iz društva AETP, ki se že dalj časa zavzemajo za odpravo reje živali v kletkah in so z javnim razkritjem krute baterijske reje kokoši nesnic na kmetiji Kaučičevih v okolici Gornje Radgone čez noč dosegli uzakonitev prepovedi uporabe obogatenih kletk.
A bi se morali oboji posuti s pepelom. Uprava zato, ker nepravilnosti in nezakonitosti (tudi prodaje lažno ekoloških jajc) na tej kmetiji ni sama zaznala, aktivisti društva AETP pa zato, ker so dokaze o domnevno malomarnem rejcu skrivaj zbirali domala vse leto 2024, inšpekcijo pa so nanje opozorili šele 9. januarja letos, potem ko so mesec dni potrpežljivo čakali, da je to dalj časa trajajoče trpinčenje živali v svojo oddajo uvrstila in ga tako »prva razkrila« Tarča TV Slovenija.
Posedi: Kletke bi lahko prepovedali s pravilnikom
Prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah je posledično že zapisana v predlog novele zakona o zaščiti živali, ki jo bo državni zbor skoraj zagotovo potrdil. Toda dr. Janez Posedi, nekdanji direktor uprave za varno hrano, je za Dnevnik poudaril, da bi lahko pristojni to prepoved uveljavili že zdavnaj, in to brez spremembe zakona o zaščiti živali. Pogoje, pod katerimi je dovoljeno rediti živali, namreč predpisuje pravilnik o zaščiti rejnih živali, ki velja od 13. julija 2010. Zaščito kokoši nesnic urejajo členi od 36 do 42, v 55. členu pa so bila določena prehodna obdobja glede reje nesnic v tako imenovanih »starih« oziroma klasičnih kletkah, v katerih so bile živali še bolj utesnjene in poškodovane kot v obogatenih. Omenjeni 55. člen pravilnika o zaščiti rejnih živali, ne zakon o zaščiti živali, je rejo nesnic v klasičnih kletkah s 1. januarjem 2012 za vselej prepovedal.
»Če obstaja politična volja, lahko pristojni minister (Mateja Čalušić, op. p.) s spremembo pravilnika ukine rejo kokoši nesnic v kletkah, ne glede na to, ali gre za stare ali za obogatene oblike. V primeru zadostne politične odločenosti je to mogoče storiti v nekaj dneh, saj sprememba zakona ni potrebna,« je dejal Posedi in pripomnil: »Če bi bila politična volja dovolj močna, bi to morala ‒ skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe vlade Marjana Šarca ‒ storiti že takratna kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec.« Dodajmo, da so Šarčevo vlado v letih 2018‒2020 sestavljali LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki kletk niso odpravili.
Najpogostejša kritika: člen je neustrezno obrazložen
Predlog novele zakona o zaščiti živali bo danes najprej obravnaval parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Verjetno se obetajo številna dopolnila, kajti ZPS je pripombe na predlagano novelo spisala na kar petnajstih straneh. MKGP posega v 38 členov veljavnega zakona, pripombam ZPS sta se izognila zgolj dva od teh. Državnozborski pravniki so večkrat zapisali: »Člen je neustrezno obrazložen.« Opozorili so tudi, da predlog zakona vsebuje nekatere pomembne nove rešitve, vendar ne odpravlja notranjega neskladja, ki ga je povzročila novela iz leta 2023 in na katero je ZPS opozorila že takrat.
Ena njihovih pripomb se nanaša na novo obliko mučenja živali, to je malomarnost, ki so jo leta 2023 dodali v zakon, vendar ne v vse potrebne člene. Ker ti tudi zdaj niso odprti, bo notranje neskladje ostalo. »Državni zbor ponovno odloča o veljavnih določbah zakona v povsem enakem besedilu. S tem je otežena tudi presoja obsega noveliranega besedila, ki je pomembna za odločitev o tem, ali je treba spremembe pripraviti v obliki novele ali novega zakona,« je v splošnih pripombah zapisala ZPS, v nadaljevanju pa temeljito »obdelala« vsebine posameznih členov, ki jih predlagatelji spreminjajo in dopolnjujejo.
