Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je v torek poslala dopis Komunalnemu podjetju Velenje, v katerem ga obvešča, da predlaga podražitev toplotne energije za 1,29 evra, na 49,05 evra za megavatno uro (MWh). Prejemnik je dopis sprejel z neodobravanjem.

»Ker toploto iz TEŠ uporabljamo za daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini, uveljavitev višje cene vpliva na stroške Komunalnega podjetja Velenje in posledično tudi na končne uporabnike,« opozarjajo v komunalnem podjetju, ki ga vodi direktor Gašper Škarja. »Po trenutnih ocenah bi uveljavitev nove cene pomenila približno 342.000 evrov letnega dodatnega stroška.«

Zato je vodstvo podjetja pozvalo TEŠ, naj ne uveljavi predlagane podražitve ali jo premakne v februar 2026. »Ob tem pojasnjujemo, da sprememb cen ni mogoče uvesti za nazaj – vsaka sprememba mora biti izvedena skladno z zakonodajo in potrjena v postopku pri agenciji za energijo.«

Tudi po podražitvi se bodo ogrevali najceneje

Odziv komunalnega podjetja preseneča, saj je predlagan dvig cene posledica novembra 2024 sprejetega zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki je TEŠ formalno preoblikoval iz proizvajalke elektrike v dobaviteljico toplotne energije. Zakon določa, da bo do 30. aprila 2027 veljala cena, kakršna je veljala 1. oktobra 2024, usklajevala se bo le z inflacijo. Napovedana podražitev je skladna z 2,7-odstotno inflacijo v letu 2025, zakon poleg tega še določa, da se prva uskladitev izvede 15. januarja 2026, je Dnevniku sporočila Termoelektrarna Šoštanj, ki jo vodi direktor Branko Debeljak.

»Danes se žal potrjuje, da obstaja tveganje, da se bodo stroški sistemskih in političnih odločitev znova prenesli na prebivalce Šaleške doline,« je napoved TEŠ komentiral Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje. Strokovnim službam je naročil, naj poiščejo možnosti sofinanciranja razlike v ceni do konca trenutne ogrevalne sezone.

K temu kaže dodati, da odjemalci v Šaleški dolini tudi po takšni podražitvi uživajo najnižjo ceno daljinskega ogrevanja v Sloveniji in da bi ta ostala najnižja tudi v primeru, če bi komunalno podjetje dvig preneslo na odjemalce. Fiksnega dela cene toplotne energije v Velenju niso podražili že od leta 2017.

Agencijo zdaj financirajo tudi distributerji toplote

Lani sprejeti energetski zakon (EZ-2) je razširil nabor financerjev delovanja Agencije RS za energijo. Poleg Elesa in Plinovodov morajo izvajanje regulativnih nalog agencije zdaj sofinancirati tudi regulirani distributerji toplote. Energetika Ljubljana bo morala prispevati 217.025 evrov, Komunalno podjetje Velenje 66.874 evrov, Energetika Maribor 26.488 evrov. Največji plačnik iz naslova nadomestila je Eles (3.515.955 evrov), nadomestilo Plinovodov bo letos znašalo 1.514.565 evrov, je razvidno iz podatkov Agencije RS za energijo.

Ogrevanje Šaleške doline je izredno energijsko potratno. Za ponazoritev: Komunalno podjetje Velenje oskrbuje manj gospodinjstev kot Energetika Maribor, za to pa potrebuje skoraj dvakrat več toplote. Energetika Maribor bi lahko mesto ogrevala zgolj z eno šoštanjsko plinsko turbino.

TEŠ od začetka leta 2025 do 30. aprila 2027 opravlja gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj. Letno izgubo pri izvajanju gospodarske javne službe država pokriva z nadomestilom, ki bo v treh kurilnih sezonah predvidoma znašalo 323,9 milijona evrov.

V enem zakonu letnica 2027, v drugem 2030

Predvidevanje, da bo mogoče do leta 2027 zagotoviti alternativni vir ogrevanja Šaleške doline, se ne bo izpolnilo, saj se trenutno izvaja šele prva faza preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki zajema obnovo dotrajanih odsekov vročevodnega in toplovodnega omrežja.

Komunalno podjetje Velenje še ni izbralo bodoče rešitve za proizvodnjo toplote. Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, ki ga je decembra lani potrdila vlada, določa, da se morajo vlaganja v sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline izvesti najpozneje do leta 2030.

Ob sprejemu zakona je vlada napovedala, da bo TEŠ obratoval z zmanjšano močjo, proizvodnja električne energije naj bi padla na 40 do 45 odstotkov količin ob polnem obratovanju. V Dnevniku smo v več prispevkih dokazovali, da se ta napoved ni udejanjila. Kurilni režim usmerjajo cenovna gibanja na mednarodnih trgih električne energije in ne potrebe Šaleške doline po toploti. Dnevnikove preiskave so pokazale, da proizvodna moč bloka 6 ni bila povezana z zunanjimi temperaturami, temveč z borznimi cenami.

Kakšen je bil lanski proizvodni režim TEŠ?

V primerjavi z letom 2024 je TEŠ lani proizvedel za 40 odstotkov manj elektrike, kar je bila predvsem posledica tega, da je blok 6 miroval od 20. aprila do 6. oktobra zaradi remonta in tudi zaradi prenizkih borznih cen. V tem času je Komunalnemu podjetju Velenje toploto dobavljal zgolj s pomočjo plinske enote. Blok 6 je znova ugasnil med 15. in 24. novembrom lani, ko so v Šoštanju izvajali poremontne preizkuse na plinski enoti; v tem obdobju so za sedem dni vključili tudi TEŠ 5.

Zatem so TEŠ 6 znova zagnali s polno zmogljivostjo in proizvodnjo povečali za trikratnik, tudi do maksimalnih zmogljivosti. Presežke toplote so skozi hladilna stolpa spuščali v ozračje. Proizvodnjo bloka 6 so nekoliko znižali po božiču, čeprav so se temperature ozračja začele najbolj spuščati, pri čemer vsak večer še vedno obratuje s skoraj polno zmogljivostjo, je mogoče sklepati iz podatkov Elesa.

Priporočamo