Povečano pogostost neurij s poplavami, kakršne smo imeli lani, požarov in suš, kakršne smo imeli predlani, pa tudi neurij s točo in vetrom, opažamo že zdaj, ko smo se v Sloveniji segreli za nekaj več kot dve stopinji glede na predindustrijsko raven. Povečala se je količina vodne pare v ozračju, še posebej poleti. Lanska neurja so sovpadala z dnevi, ko je bila anomalija vodne pare v zraku izjemna. Količina vodne pare v stolpcu zraka nad Slovenijo je bila v času poplav 3. in 4. avgusta lani rekordna v dobi, za katero imamo dobre rekonstrukcije vremena, torej približno od leta 1980. Posledica povečanja koncentracije toplogrednih plinov v zraku, na primer ogljikovega dioksida in metana, je tudi povratna zanka vodne pare, ki še poveča učinek ogrevanja.
Hkrati pa večja količina vodne pare pomeni večji potencial za močna neurja. Študije so pokazale, da se je na območju srednje Evrope ustreznost atmosferskih razmer za ekstremne vremenske dogodke najbolj povečala. Po drugi strani te dogodke težko zelo dobro simuliramo v modelih z ločljivostjo manj kot pet kilometrov. Zato ne moremo reči, da se bo povečalo število ekstremnih vremenskih dogodkov, lahko pa rečemo, da se je povečala pogostost razmer, ki ustrezajo njihovemu nastanku. Razmere v atmosferi postajajo za ekstremne vremenske dogodke vedno boljše.
Če bi hoteli natančno ovrednotiti, ali so bile poplave posledica podnebnih sprememb ali naravne variabilnosti vremena, bi morali narediti atribucijsko študijo, ki bi pokazala jasen vzrok. Narejena je lahko samo z modeli, ki so ta pojav dobro simulirali. Poplave v Sloveniji niso nekaj novega, novo pa je, da so se spremenile termodinamske razmere v ozadju. x Delo
