Rasizem je posledica socialnih in političnih razmerij, moči, možnosti uporabe sile, eksploatacije in je sredstvo za (samo)upravičevanje dominacije in nasilja. Rasa ni nekaj, kar obstaja pred rasizmom, ampak je njegova posledica. Kako se oblikuje takšen rasni konstrukt, si v primeru antisemitizma lahko preberemo v pamfletu »Protokoli sionskih modrecev«. Ta ponaredek z začetka 20. stoletja, ki pomeni tudi zgled za teorije zarote in način, kako proizvesti in širiti lažne novice, je opisoval, kako naj bi Judje zavladali svetu. V podobo »drugega«, prezentiranega kot izmuzljivega sovražnika, so projicirane frustracije tega sveta, tako da mu lahko naprtiš krivdo za vse tegobe, hkrati pa ga narediš odgovornega za svoje bodoče zločine. Kot največjo grožnjo tvoji eksistenci, vrednotam, načinu življenja ga nato dehumaniziraš, ponižaš in eventualno, kot »preventive strike«, uničiš.

Islamofobija je eden od rasizmov, ki so prepoznani v novejšem času, nastal pa je na podlagi kolonialnih delitev in se razširil v zadnjih desetletjih prerivanja za svetovno prevlado. Tu se ponovi okcidentalna projekcija religioznih fanatikov v Orient, Zahod pa je viden kot moderen, sekularističen in strukturno »nedolžen«, demokratičen in neideološki. Zato se lahko oborožuje, zato se bori proti terorizmu, zato napada druge. x Mladina