V Ameiki med demokrati in republikanci ni prave alternative, tretji kandidat pa je marginalen. No, pri nas je podobno in hkrati – kar je še huje – drugače. Podobno v toliko, da je izbira med Kosovo in Pirc Musarjevo izbira med dvema slabima kandidatkama. Tretji kandidat pa je še slabši, a ni marginalen in bo vsekakor izvoljen, če ne boste želeli izbrati med Natašo in Marto.
A vsem ekscesom ene in druge kandidatke navkljub je ključni problem izbire, da med kandidatkama Kosovo in Pirc Musarjevo ne znamo razbrati programskih razlik. No, tudi onidve jih ne bi znali. In če je spočetka kazalo, da bo ob pomanjkanju vsebinskih, programskih razlik Pirc Musarjeva vsaj bolj zrela in osebnostno stabilna, je nedavni intervju pokazal, da žal ni tako. Kako lahko nekdo, ki hoče v predsedniško palačo, kar tako na pamet, brez enega samega stavka argumentacije stlači diametralno nasprotne medije in njih metode v skupno vrečo? In še huje, na zahteve po preklicu izjave in opravičilu je sporočila, da tega ne namerava storiti, ker »je svoja razmišljanja črpala iz objav v medijih, ki so o tem že pisali«. Kaj pa je zdaj to?! Mar je to argument? Morda za odvetnico, ne za predsednico.
Kot kaže zdaj, na tokratnih predsedniških volitvah ne bo zmagala tista kandidatka, ki bo prepričala več (levoliberalnih) volivk in volivcev, ampak bo izgubila tista, ki bo od sebe odvrnila (pre)več glasov. Toda če se bosta obe preveč pogrezali v močvirje, se lahko zgodi najslabše. Da bo zmagal neki tretji reptil. Iz vzporednega vesolja.
Skratka. Vemo, kar vemo, a eno bomo na koncu morali (iz)voliti. In to je najbolj deprimirajoče. Se nam bo nazadnje še kolcalo po Pahorju? x Mladina
