Slovenija kot parlamentarna demokracija ima nekakšen hibridni sistem. V klasičnih parlamentarnih demokracijah predsednika imenuje parlament. V Sloveniji je predsednica ali predsednik izvoljen na neposrednih volitvah, kar daje funkciji večjo legitimiteto. Za menoj, konec koncev, stoji skoraj pol milijona volivk in volivcev. Strinjam se z mnogimi ustavnimi pravniki, ki menijo, da je v veliki meri od posameznika, ki zaseda funkcijo, odvisno, kako se bo umestil v politični prostor.
Najbrž ste zaznali razprave o morebitnih novih pristojnostih predsednika države. Zlasti sem naklonjena uvedbi ene zelo pomembne: predsednik oz. predsednica je nemočna, ko mora podpisati zakon, za katerega presodi, da obstaja velika verjetnost, da je neustaven. Predsednica ne bi smela biti zgolj pismonoša med državnim zborom in uradnim listom. V zakonu o ustavnem sodišču je umanjkalo določilo, ki bi predsednici dalo pooblastilo, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti in posledično tudi predlog za začasno zadržanje predpisa. Takšno pristojnost imajo državni zbor, vlada, Banka Slovenije, računsko sodišče, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, sindikati ... Predsednica pa je nima.
Razprava o morebitnih ustavnih spremembah je že šla tudi v smer, da bi imel predsednik možnost ustavnega veta. Če bi bila ta možnost z morebitno spremembo ustave sprejeta, pa bi to hkrati pod vprašaj postavilo smiselnost obstoja državnega sveta. Ustavni veto bi imel enake učinke kot veto državnega sveta. Državni zbor bi moral o zakonu glasovati ponovno. x Sobotna priloga Dela
