Zaradi izjemno visokega lastništva stanovanjskih nepremičnin je bil gospodarsko-finančni vzpon v Sloveniji v zadnjih desetih letih eden najbolj demokratičnih in verjetno tudi družbeno sprejemljivih v zgodovini samostojnosti. Premoženje Slovencev se je povečalo predvsem zaradi vse višjih cen nepremičnin. Indeks stanovanjskih nepremičnin izkazuje od leta 2015 več kot 78-odstotno rast. Po podatkih Sursa imamo konec leta 2022 več kot sto milijard premoženja v stanovanjskih nepremičninah, to pomeni, da je znašal prirast premoženja 40 milijard evrov ali 20 tisoč evrov na prebivalca. Depoziti in preostale finančne naložbe ostajajo le palčki v sestavi premoženja Slovencev.

Emocije investitorjev do nepremičnin so vedno enostranske. Nepremičnine teh čustev nikoli ne vračajo. Vračajo le denar v obliki najemnin in razlike v ceni, ki jo investitor doseže ob prodaji nepremičnine. Amatersko opravljanje tega posla za vas ne bo obrodilo toliko sadov kot morebiti kakšna druga oblika vlaganja v ta naložbeni razred.

Ljubezen Slovencev do nepremičnin je brezpogojna. V sestavi premoženja so nepremičnine daleč največji naložbeni razred. Ker znamo pregovorno Slovenci narediti vse sami, institucionaliziranega investiranja v nepremičnine tako rekoč ni. Za to sta nedvomno krivi tudi finančna industrija in davčna zakonodaja. Obsesivna ljubezen s stanovanjskimi nepremičninami je močno načela tudi slovenski kapitalski trg, ker se vlagatelji veliko raje kot za nakup delnic Luke Koper odločajo za nakup apartmaja v sosednjem Portorožu, najbolj drzni pa za stanovanje na drugi strani Piranskega zaliva. x Finance