Na letni ravni zastopniki po Sloveniji beležimo približno 12.000 pritožb. Iz njih in iz stikov s pacienti v obdobju stavke bi lahko sklepali na upad zaupanja v javno zdravstvo.
Čutiti je negotovost, strah in zaskrbljenost, ker na vidiku ni realne perspektive za razrešitev vseh nakopičenih problemov. K izgubi zaupanja pa žal dodatno prispeva pretirano kritično medijsko prikazovanje razmer v zdravstvu. Medijska poročanja že postavljajo pod vprašaj sam ugled zdravnikov oziroma spoštovanje zdravniškega poklica. S tem pa krhajo že načeto zaupanje pacientov do zdravništva.
Menim, da je stavkovni spor nujno čim prej končati. Zaradi škodljivih posledic za paciente in zaradi možnosti, da se pride do čim širšega družbenega konsenza glede nadaljnjega razvoja zdravstva. Čeprav nisem podpornik zdravniškega sindikata, stavko razumem kot klic na pomoč, marsikje zdravniki delajo na robu zmogljivosti in z veliko osebne predanosti. Če ne bi delali preko svojih obveznosti, bi imeli danes v zdravstvu še slabše stanje. Vlada se bo morala lotiti dejanskih pomanjkljivosti zdravstva in zdravnike vzeti za enakopravne sogovornike, potrebna bosta spoštljiva in konstruktivna komunikacija ter medsebojno zaupanje, sicer ne bo rešitve. Glede na že dane obljube aktualne vlade zdravništvu v prvem letu vladanja vladna stran nedvomno nosi večjo odgovornost za razrešitev spora. Njihov način izključevanja nasprotne strani z medijskimi napadi na zdravništvo in celo posamezne zdravnike z nenehnim poudarjanjem nepravilnosti, govorjenjem o domnevnem zaslužkarstvu … pa žal ne vodi v dialog. x Nedeljski dnevnik
