Pod črto: naš aktualni novi obraz je doslej prinesel malo ali nič res novega. Ni sistemskih izboljšav, ni potrebne učinkovitosti in operativnosti, razmere pa so, kot rečeno, izjemno zahtevne. Samo demokratični presežek je premalo. Oblast je zajadrala v kritično obdobje tega mandata.

Se Robert Golob, še vedno nesporni, čeprav ne več oboževani voditelj koalicije, tega zaveda? Najprej bo moral poiskati nekaj ministrov. A vsaj toliko je potrebna tudi prevetritev ožjega kroga Golobovih zaupnikov tipa Vuković; premier se zdi nekakšen prostovoljni ujetnik teh mojstrov podmiznih iger. Kaj mu pomaga, če tako ve, kaj se kje kuha, kdo je potuhnjen janšist, ko pa ta krog deluje podobno. Dober premier ne išče sovražnikov, ampak rešitve, in je lahko res dober politik le, če se obdaja s kakovostnimi ljudmi. Kakovost pa obvezno obsega vsaj troje: sposobnost, poštenost in elementarno socialnost (ter nekaj poguma). Hovnikova je padla, ker je premogla samo sposobnost. Brez vseh treh sestavin ni ne kakovosti ne zaupanja.

Golob ga bo krvavo potreboval za vsako resnejše zategovanje pasu, za odnose s sindikati, delodajalci, civilno družbo, mediji, za jedrski referendum … Brez zaupanja tudi ne bo še enega mandata. Zaupanje postaja ključni dejavnik političnega preživetja. Vsaka gesta je pomembna, še bolj dejanja. Razmere urgentno zahtevajo in dopuščajo prelom načina in vsebine vodenja države. Premier še ima dovolj vpliva, dovolj močno koalicijo in dovolj časa, da bi lahko zasukal stvari. A čas in vpliv kopnita kot aprilski sneg. In težava je tudi sam: ima vse tri potrebne sestavine (in nekaj poguma)? Zmore kaj samokritike?  Mladina