Tik pred volitvami, ki kažejo dobro, nihamo med upanjem v Golobovo pozitivno drugačnost in strahom, da je upanje preveliko. Volilci, že tolikokrat razočarani, mu nalagajo velik moralni dolg že zato, ker za zdaj volijo njega osebno, ne njegove kratkožive stranke. Seveda je jasno, da en sam človek ne more delati čudežev. A že če pogledamo odtise, ki so jih za sabo pustili dosedanji predsedniki vlade, je očitno, kako pomembno je, kakšen je prvi človek vsake koalicije. Za zdaj imamo občutek, da bomo z Golobom, ki ga je – lepa ironija – za politika in svojega naslednika naredil Janša, naposled dobili premierja, ki je nadpovprečen, hkrati pa ni polkriminalec, blefer, svetohlinec, cinik, surovež ali pohlepnež kot tisti, ki dajejo ton sedanji oblasti. Mož je star 55 let, v življenju je nekaj že dal skozi in tak pesjan gotovo ne more postati. Zdi se prizemljen, sposoben, nekdo, ki ima pred očmi tudi skupnost in si zna pridobiti avtoriteto, morda pa celo zaupanje. Mladina
Intervju
Peter Prevc: Skakalni policaji niso opravljali svojega dela
