Sem ekonomist, a menim, da bi bilo zelo narobe gledati članstvo v EU izključno skozi ekonomska ali še ožje skozi finančna in fiskalna očala. Gre za precej več. Članstvo je Slovenijo vrnilo na mesto v Evropi, katere sestavni del smo vedno bili, in to ne le geografsko, temveč tudi gospodarsko, kulturno in politično. Če pogledamo gospodarske vidike, nam je članstvo omogočilo višje stopnje gospodarske rasti, kot bi jih dosegli sicer. K temu so pomembno prispevali znatni neto prilivi sredstev iz evropskega proračuna, pri čemer ostaja odprto vprašanje, ali ne bi lahko teh sredstev bolje izkoristili.
Še bolj gospodarsko pomembno pa je to, da nam članstvo omogoča delovanje na skupnem trgu Unije s skoraj 500 milijoni prebivalcev. To je še kako pomembno za majhno državo, kot je Slovenija, ki izvozi skoraj 80 odstotkov vsega, kar proizvedemo. Predstavljajte si situacijo, da bi ta trg iz enega, drugega ali tretjega razloga prenehal obstajati. To bi se zelo hitro odrazilo v znižanju življenjskega standarda. Splačalo se je, obstaja pa ob tem nekaj grenkega priokusa, saj bi se dalo možnosti, ki nam jih daje EU, na nekaterih področjih izkoristiti bolje, kot smo dejansko jih.
Spomnim se, da sem ob prvi obletnici našega članstva v EU na nekem dogodku, ki je bil organiziran v ta namen, dejal, da članstvo v EU omejuje koridor za samovoljo politikov. Čeprav je bilo to malo grobo povedano, bi v osnovi to ponovil tudi danes. Ne rečem, da članstvo v EU tovrstno samovoljo preprečuje, morajo pa politiki vendarle stalno računati s tem, da bo na njihove odločitve ali delovanje lahko prišel odziv tudi iz evropskih institucij. In to ni slabo. x Sobotna priloga Dela
