Podnebne spremembe so tu in bodo tu tudi ostale. In ravno vročinski valovi so najtesneje povezani z ogrevanjem, tako da jih lahko res brez sence dvoma pripišemo podnebnim spremembam. Neprekinjena obdobja z znatnim odstopanjem od temperaturnega povprečja pri nas prepoznamo po tem, da se takrat temperatura zraka vsak dan dvigne nad 30 stopinj Celzija. Bolj na severu pa vročinski val lahko nastopi pri nekaj nižjih temperaturah. In povsod po svetu ugotavljajo isto – vročinski valovi nastopijo že skoraj mesec dni prej kot recimo pred 30 leti, pojavijo se večkrat v sezoni in tudi dlje trajajo.
Spremembe v kroženju vode so celo bolj skrb vzbujajoče kot to, da je vse topleje. Cel vodni krog se spreminja: pozimi manj snega, spomladi zato manj vodnate reke, manjša zaloga vode v tleh, večje izhlapevanje spomladi in poleti že samo po sebi vodi v sušo. In če izostane še dež ali če ta pade le v obliki naliva, dobimo najprej kmetijsko sušo, potem pa še hidrološko z zmanjšano vodnatostjo rek. To se pojavlja že skoraj iz leta v leto, pa nas take razmere še vedno presenetijo.
Res kot pravi razvajenci še živimo v nekih minulih časih, s prepričanjem, da je vode pri nas dovolj – vedno in za vse. In da je povrhu voda praktično zastonj. Tako prepričanje vodi v to, da je ne cenimo in da se tudi ne lotimo prilagoditvenih ukrepov na tem področju. Ona
