Dejal bi, da elektrika v osnovi ni zgolj ekonomska kategorija, ampak je za človeka življenjskega pomena. Sodobni človek brez elektrike ne more biti sodobni človek. V tem smislu je elektrika vitalna, saj smo tehnološka družba. Življenjska in ekonomska logika tu sobivata. Mi, ki se ukvarjamo z varnostjo in kritično infrastrukturo, na prvo mesto dajemo pomen samooskrbe z električno energijo (in s hrano ipd.).
Če v Sloveniji pride do večjega izpada na produkcijski ravni, se takoj zastavi vprašanje, od kod bomo dobili dodatno energijo. Imamo možnost, da jo dodatno proizvedemo v Sloveniji ali pa jo uvozimo. Termoelektrarna Brestanica je specifična elektrarna, ki lahko pomaga pri izpadih drugih elektrarn in sodeluje pri zagonu jedrske elektrarne. Ta elektrarna sicer proizvaja nekaj dražjo elektriko, kot jo kupimo v tujini, vendar je ekonomska škoda, ki jo preprečuje, bistveno manjša od investicije vanjo.
Ko pride do krize, se lahko zgodi, da nam na tujem trgu ne bodo hoteli prodati elektrike zaradi lastnih potreb ali pa nam jo bodo prodali po nesramno visoki ceni. Zgodilo bi se nam lahko tako kot z maskami v času epidemije. Solidarnost pri delovanju kritične infrastrukture je dobra, samozadostnost pa je še boljša. Samozadostnost je bolj zanesljiva v nepredvidljivih razmerah.
Velike investicije v elektroenergetsko omrežje bodo potrebne, saj ni bilo koncipirano za tako veliko porabo energije, kot si jo bomo nakopali z zelenim prehodom. Bistveno povečana poraba elektrike pa bo še dodatno zvišala tveganje za večje izpade električne energije. Sobotna priloga Dela
