Odločitev o znižanju obrestnih mer je temeljila na dveh skupinah podatkov. Najprej o gibanju cen v zadnjih mesecih. Dejstvo je, da je od septembra lani, ko smo nazadnje dvignili obrestne mere, prišlo do precejšnjega znižanja inflacije. Druga skupina podatkov pa so nove napovedi gibanja inflacije. Tudi tukaj postajamo vse bolj gotovi, da se je trend okrepil in da lahko tudi v prihodnjih četrtletjih pričakujemo zniževanje inflacije.
Kako naprej? Glede tega ostajamo zvesti našemu načelu, da se odločamo na vsaki seji posebej na podlagi podatkov, ki jih imamo takrat na voljo. Naslednje odločitve bodo torej odvisne predvsem od tega, ali se bo inflacija dejansko zniževala v skladu s pričakovanji, pa tudi od tega, kako bodo trgi sprejeli naše dosedanje ukrepe, in pa seveda, kaj se bo dogajalo na globalni ravni.
S tem korakom (znižanjem obrestnih mer) smo dali dve sporočili. Prvič, da se je inflacija v zadnjem času pomembno znižala, umirili so se tisti glavni dejavniki, ki so doslej največ prispevali k inflaciji. In da imamo hkrati več gotovosti, da se bo proces zniževanja inflacije nadaljeval. Drugo sporočilo pa je, da smo se odločili za postopnost, ker obstajajo še številna tveganja, da bi se proces dezinflacije lahko upočasnil.
Princip našega delovanja je jasen, odvisno je od tekočih podatkov. Če se bo uresničil osnovni scenarij in bodo podatki ugodni, potem lahko pričakujemo nadaljevanje zniževanja obrestnih mer, verjetno že letos, potem pa tudi v prihodnjem letu. V nasprotnem primeru bi bilo primerno, da z nadaljnjimi koraki počakamo še nekaj časa. FinanceManager
