Razmere gotovo niso preproste, neznank je toliko, da sta kakršnikoli modeliranje in načrtovanje v tem trenutku izjemno zahtevni in v bistvu potekata scenarijsko. Tudi mi simuliramo, kaj se zgodi, če se na neki drugi strani zgodi drug nepričakovan dogodek.
Če gledate napoved MDS, Sloveniji še vedno napoveduje realno gospodarsko rast – in to zame ni velika kriza. To pomeni, da zaposlenost verjetno ne bo preveč upadala, da gospodinjstva ne bodo v preveliki stiski, države pa tako ali tako s helikopterskim denarjem skrbijo, da je stiska obvladljiva. Če reguliramo cene na ravni gospodinjstev, da elektrika ni draga, da so cene derivatov tako rekoč na ravneh kot pred časom, plače pa kljub vsemu še nekako zmerno rastejo, in ljudje naredijo nekaj prilagoditev pri košarici živil, potem bomo to krizo nekako preživeli. Glavni izziv bosta cena in dobavljivost elektrike za industrijske sisteme. In to bo določilo, kakšna bo raven zaposlenosti, kakšna bo potreba po pomoči države.
Prva prioriteta, tudi bančnega stebra, je stabilizirati oba energetska stebra. Zato tudi garancijske sheme države, ker banke zaradi regulatornih omejitev – in čeprav so trdno kapitalizirane in imajo preveč denarja – same ne bi mogle izvesti. Na te omejitve opozarjamo že dalj časa, to postaja glavni omejitveni dejavnik in preprečuje obsežnejše kreditiranje. Vidimo, da nekatere banke ne podaljšujejo več posojil ali ne odobravajo novih, ker so trčile ob – zid.
