Razprave, ki jih bomo imeli glede gradnje Jeka 2, morda niso pravilno usmerjene. Prvo ključno vprašanje je pravzaprav, kako bomo perspektivno zagotavljali prepotrebno električno energijo v zimskem času in kakšne imamo alternative.
Za zdaj, na osnovi vseh informacij in znanih tehnoloških možnosti, je alternativa Jeku 2 samo uvoz in izjemno visoka energetska odvisnost od tujine (si strateško to lahko privoščimo?) ali močno znižanje porabe, spremembe navad ljudi in opuščanje vseh energetsko potratnih obratov. Ob spremljanju premikov državljanov v zadnjih prazničnih dneh lahko močno dvomimo, da so ljudje na to pripravljeni kljub načelnemu zavedanju o podnebnih spremembah. Zanimivi pa so tudi okvirni podatki o stroških proizvodnje elektrike iz posameznih vrst pridobivanja. Stroški iz Jeka 2 so ob učinkoviti finančni izvedbi dejansko cenejši kot iz sončnih elektrarn, upoštevaje vse stroške. Pa tudi dodatni stroški nadaljevanja obratovanja Teša niso previsoki v primerjavi s stroški, ki jih bomo imeli, tudi če Teš ustavimo. Ob tem pa nam zagotavlja še možnost prilagajanja proizvodnje porabi, kar bo s časom dobivalo vse večji pomen (ko bomo začeli tudi z vsemi dodatnimi stroški sončnih elektrarn obremenjevati predvsem slednje).
Seveda takšni zaključki odstopajo od standardnih in okoljsko želenih pogledov na problematiko energetike, a prav je, da damo na mizo vse dejanske stroške. In ne, da se prepričujemo, kako so nove tehnologije vse cenejše kot stari, umazani, ekološko sporni energenti – hkrati pa plačujemo vse dražjo elektriko. x Sobotna priloga Dela
