S kadrovsko stisko se soočamo vsi (domovi za starejše). Kdor bi rekel, da ne, laže. Primanjkuje bolničarjev-negovalcev in srednjih medicinskih sester. S kadrom je tako, če imaš mladega, so porodniške in nega otrok pogoste, če imaš starejšega, so dolgotrajne bolniške že skoraj samoumevne. Kajti na dolgi rok je delo z ljudmi v zdravstvu in sociali dober pogoj za ustvarjanje delovne invalidnosti. Za to so krivi predvsem prenizki normativi in prevelike obremenitve zaposlenih. Z ureditvijo le-tega bi zmanjšali tudi stroške bolniških odsotnosti, rehabilitacije in splošno prispevali k boljši obravnavi starejših in boljšemu počutju tistih, ki še vztrajajo pri delu z njim.
Mladi iščejo zanimivo delo. Zakaj bi šel nekdo delat v dom za minimalno plačo, če lahko kje drugje lahko zasluži veliko več in hitreje. Že sedaj ni interesa za delo z ljudmi, zlasti ne s starejšimi. Ne morem vas potolažiti, da bo bolje, ker ne bo, če se ne bomo ukvarjali z vzgojo otrok, da so tudi starejši pomemben del družbe.
Postelje so in bodo prazne, dokler se ne bo spremenilo nekaj na sistemski ravni, na ravni države. V prvi vrsti so to plače, ki so za tovrstno psihično in fizično naporno delo sramotno nizke. Ali veste, da je skoraj polovica zaposlenih v socialnem varstvu na minimalni plači ali se jim do te celo doplačuje? Potem so tu normativi, ki se praktično že preko dvajset let niso ustrezno spremenili. Nič se tudi ni bistveno spremenilo na področju nagrajevanj, odnosov oziroma vlaganj v največji kapital, to so zaposleni ter stanovalci. Tega nihče ne uvidi, dokler se sam ne znajde v situaciji, ko potrebuje tovrstne storitve. Pristojni so skozi leta to področje tako zanemarili, da malokdo sploh še hoče delati s starejšimi. Večer
